Jedro

Zakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, o katerem odloči upravni organ z upravnim aktom (sklep I Up 167/2008 z dne 4. 6. 2009), daje določba prvega odstavka 298. a člena ZIZ strankam izvršilnega postopka. Druge osebe, ki so samo udeleženci izvršilnega postopka, te pravice nimajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo zoper sklep Ministra za pravosodje z dne 31. 3. 2010, s katerim je ta kot prvostopenjski upravni organ zavrnil predlog tožeče stranke za uvedbo disciplinskega postopka proti izvršitelju A.A. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navaja, da dejstvo, da sta bili tožnici le predlagateljici disciplinskega postopka, ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njune pravice ali pravne koristi, saj bi bilo s (pozitivnim) sklepom, če bi privedel do izreka disciplinske sankcije, poseženo le v pravice izvršitelja. Svoje pravice v izvršilnem postopku lahko tožnici uveljavljata le s predlogom za izločitev izvršitelja, v obravnavanem primeru pa nista izkazali, da bi ugoditev njunemu predlogu pomenila zanju določeno pravno korist. Izpodbijani sklep v pravni položaj tožnic ni z ničemer posegel, zato tudi morebitni uspeh v upravnem sporu tega položaja ne bi z ničemer izboljšal, kar pomeni, da tožeča stranka že ob vložitvi tožbe ni izkazovala pravnega interesa, zato je moralo tožbo zavreči. 3. Tožeča stranka vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da ji aktivno legitimacijo v tem postopku daje določba 298. a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, po kateri lahko uvedbo disciplinskega postopka predlagajo tudi stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja. Z uvedbo disciplinskega postopka tožnici pridobita utemeljen razlog za zahtevek za izločitev konkretnega izvršitelja. Sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo spregledati, da sta vložili zoper izvršitelja odškodninski zahtevek, saj je bil ta priložen tožbi. Z uvedbo disciplinskega postopka in ugotovitvijo izvršiteljeve odgovornosti za očitane kršitve bo podan prvi pogoj za obstoj njegove odškodninske odgovornosti, to je protipravnost ravnanja. Izvedba disciplinskega postopka je predhodno vprašanje, na katerega bo vezano civilnopravno sodišče v postopku, ki ga bo tožeča stranka sprožila na podlagi odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka dalje še navaja, da iz primerljive sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da je sodišče tožbo praviloma zavrglo le, če je pravni interes prenehal, v obravnavanem primeru pa izvršitelj še ni razrešen oziroma izločen, niti izvršilni postopek še ni končan, zato pravni interes tožeče stranke še vedno obstaja. Predlaga, naj sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Tožena in prizadeta stranka odgovora na pritožbo nista vložili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka v tem upravnem sporu ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči (sklep I Up 257/2009 z dne 22. 10. 2010 in številni drugi). Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da v obravnavanem primeru tožeča stranka pravnega interesa za tožbo zoper izpodbijani sklep ni izkazovala že ob vložitvi tožbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je to stališče pravilno.

8. ZIZ v 298. a členu določa, da uvedbo disciplinskega postopka lahko poleg drugih tam navedenih nosilcev javnih funkcij (zbornica izvršiteljev, predsednik okrajnega, okrožnega oziroma višjega sodišča) predlagajo tudi stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja (prvi odstavek). Minister za pravosodje uvede disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ali po uradni dolžnosti (drugi odstavek tega člena). Stranki v izvršilnem postopku sta po določbi 16. člena ZIZ upnik in dolžnik. Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist in ni stranka v postopku, je udeleženec (5. točka istega člena).

9. Iz tožbenih prilog, predvsem iz predloga za izvršbo v zadevi In 130/2009 Okrajnega sodišča v Piranu je razvidno, da sta stranki v izvršilnem postopku B.B. kot upnik in C. C. kot dolžnik. Prva tožnica je v tem postopku nastopala kot tretji, kar je med drugim razvidno iz njenega ugovora tretjega po členu 64. ZIZ z dne 27. 11. 2009, o katerem je bilo odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu In 130/2009 z dne 15. 12. 2009. V spisu ni podatkov za ugotovitev in tudi tožeča stranka ne trdi, da ima druga tožnica v navedeni izvršilni zadevi položaj dolžnika. Prva tožnica torej v izvršilnem postopku ne nastopa kot stranka, ampak kot udeleženec, prav tako ne nastopa kot stranka v navedenem postopku druga tožnica.

10. Zakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, o katerem odloči upravni organ z upravnim aktom (sklep I Up 167/2008 z dne 4. 6. 2009), daje določba prvega odstavka 298. a člena ZIZ strankam izvršilnega postopka. Druge osebe, ki so samo udeleženci izvršilnega postopka, te pravice nimajo. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da bi moralo ministrstvo za pravosodje glede na navedene okoliščine predlog tožeče stranke bodisi na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP bodisi na podlagi 437. člena v zvezi z drugim odstavkom 277. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP in 298. f členom ZIZ zavreči. Če je utemeljenost predloga vsebinsko presojalo, ni s tem poseglo v nobeno pravico ali na zakon oprto osebno korist tožeče stranke. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Pritožbeni ugovori, da tožnici izkazujeta pravni interes s tem, da bi z uvedbo disciplinskega postopka dosegli pravni temelj za izločitev izvršitelja, z izrekom disciplinske sankcije zoper izvršitelja pa pravno podlago za njegovo odškodninsko odgovornost, na odločitev sodišča ne morejo vplivati.

11. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.