Jedro

V sodni praksi je ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta, le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika (dediča po denacionalizacijskem upravičencu) sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja nacionaliziranega premoženja v času trajanja denacionalizacijskega postopka (72. člen Zakona o denacionalizaciji).

2. Sodišče prve stopnje je postopek končalo v delu, v katerem je bila tožba umaknjena, sicer pa zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za plačilo bruto zneska 259.987,50 EUR prvemu tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska (pri čemer neto znesek predstavlja bruto znesek po odštetju akontacije dohodnine) ter za plačilo bruto zneska 277.568,51 EUR drugemu tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska. Delno je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo neto zneska 187.592,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvemu tožniku, plačilo neto zneska 187.592,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi drugemu tožniku ter plačilo akontacije dohodnine od teh zneskov, v preostanku (to je 20.397,02 EUR glede prvega tožnika in 34.461,83 EUR glede drugega tožnika) pa je podredni tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnika sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjujeta zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču druge stopnje. Priglašata revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnika vlagata revizijo zoper zavrnilni del sodbe, vsak zoper del, s katerim je bil zavrnjen višji zahtevek vsakega od njiju. Prvi tožnik tako vlaga revizijo glede zavrnitve dela zahtevka v višini 20.397,02 EUR, drugi tožnik pa glede zavrnitve dela njegovega zahtevka v višini 34.461,83 EUR. Ko je tako, nihče od njiju nima pravice do revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP (dovoljena revizija). V sodni praksi je namreč ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta,2 le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov.3 Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP) zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).

8. Tožnika z revizijo nista uspela, zato sama nosita svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Glede na to, da toženka v odgovoru na revizijo ne opozarja na nedovoljenost revizije, ampak predlaga njeno vsebinsko zavrnitev, tudi ona ni upravičena do povrnitve stroškov odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Njen zahtevek za povrnitev teh stroškov je zato revizijsko sodišče zavrnilo.

1 Po tej določbi se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 2 Gl. sklepe Vrhovnega sodišča št. II Ips 811/2009 z dne 25. 4. 2013, II Ips 91/2015 z dne 2. 6. 2016 in II Ips 99/2015 z dne 15. 9. 2016. Enako tudi teorija. Gl. M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, št. 71/2015, str. 13-14.