Jedro

Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po prejemu tožbe tožnika s sklepom pozvalo, naj jo dopolni, z opozorilom, da jo bo sicer zavrglo. Tožnik ni ravnal v skladu z navodilom sodišča, zato je to z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo(1).

2. Tožnik v pravočasni in laični pritožbi sklep izpodbija zaradi kršitev pravil pravdnega postopka. Navaja, da do sedaj še ni imel možnosti do brezplačne pravne pomoči, čeprav je na sodišče naslovil že dva obrazca za pravno pomoč, zato je tudi tožba spisana laično. Od sodišča pričakuje, da mu bo dodelilo brezplačno pravno pomoč, saj bo kot pravni laik le ob pomoči odvetnika pravilno dopolnil tožbo in jo podal v zadostnem številu izvodov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je zavrglo tožbo. Iz spisa namreč izhaja, da je pritožnik že v tožbi opozoril, da je trenutno na prestajanju kazni v ZPKZ, ob tem je priložil obrazec za brezplačno pravno pomoč, saj kot pravni laik potrebuje pomoč za nadaljnjo pripravo tožbe, zlasti, kot se izrazi, „snovno - vsebinsko“.

5. Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za brezplačno pravno pomoč odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe), ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki je bila priložena tožbi in na katero se tožnik v tožbi tudi izrecno sklicuje. S takim ravnanjem je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar pravilno opozarja pritožnik.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Že iz zgoraj pojasnjenega sledi, kakšno bi/bo moralo biti ravnanje sodišča prve stopnje v nadaljevanju, zato podrobnejši napotki pritožbenega sodišča niso potrebni.

Op. št. (1): Tožencu tožba še ni bila vročena, zato bi o njej lahko odločil višji sodnik posameznik (druga alineja drugega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s prvi in drugim odstavkom 366.a člena ZPP), vendar je zadevo na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 366.a člena ZPP odstopil v odločitev senatu.