Jedro

Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi istega sodišča pod opr.št. VI I 2006/13737, z dne 22.11.2004, v 1. točki izreka razveljavilo za glavnico v znesku 384,26 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.12.2002 dalje, in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 74,70 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2004 dalje, ter tožbeni zahtevek v tem delu kot neutemeljenega zavrnilo.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba temelji na nepravilni uporabi materialnega prava, kar je posledica zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Čeprav sodišče prve stopnje ugotovi, da je tožena stranka dala naročilo za delo, da je tožeča stranka pri toženi stranki tudi delala, da je tožeča stranka navedla, kdo je podpisnik spornega naloga, v nadaljevanju nerazumljivo zaključi, da tožeča stranka ni dokazala, da je v celoti izvedla naročeno delo. Že sama ta ugotovitev napotuje na dejstvo, da nekaj pa je le bilo narejenega, kar ni zanemarljivo. Težko je pričakovati, da bi se človek natančno spomnil po šestih letih, kaj dejansko je opravljal na katerem terenu, ko pa večkrat dnevno že več let opravljajo enako delo. Sodišče bi moralo na naroku samem razčistiti primerjavo z računom pod B1 in tudi druge pomisleke, ki jih je imelo, ne pa, da je tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljenega zavrnilo. Dejansko stanje bi moralo glede na listine v spisu razčistiti na naroku samem. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi bistveno kršilo določbe postopka, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, po drugi strani pa se nekatere obrazložitve sodbe ne skladajo z odločitvijo sodišča oziroma niso logične.

Pritožba ni utemeljena.

Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot je pritožbeno sodišče skladno določbi 1. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že pojasnilo v dveh predhodnih odločbah v tej isti pravdi, sodbe v sporu majhne vrednosti, kar ta spor nedvomno je, ni možno izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je pritožba tožeče stranke, v kolikor ta napada izpodbijano sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, neupoštevna in se pritožbeno sodišče o njej ne opredeljuje.

V kolikor pa pritožba sodišču prve stopnje očita kršitve določb postopka, te kršitve zatrjuje le pavšalno, brez opredelitve, v čem konkretno se te kršitve odražajo. O takšni pavšalni pritožbeni trditvi se pritožbeno sodišče ne more opredeliti in so torej irelevantne tudi pritožbene navedbe glede očitka bistvene kršitve določb postopka.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).