Jedro

Ker je bilo o enaki tožnikovi vlogi že pravnomočno odločeno, do sedaj pa se niti dejanske niti pravne okoliščine zadeve niso v ničemer spremenile, je organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgel po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP odločil, da se kot nedovoljena zavrže tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 22. 10. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da želi vložiti tožbo zoper stanovanjsko podjetje A., d.o.o. zaradi neizpolnitve kupoprodajne pogodbe. Kot želeno obliko BPP je navedel pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem in oprostitev plačila stroškov postopka. Iz tožnikovih navedb, ki jih je podal na zaslišanju dne 12. 11. 2010 (listovna št. 13 spisa organa za BPP) izhaja, da želi vložiti tožbo zoper navedeno stanovanjsko podjetje, ker le-to ni izpolnilo kupoprodajne pogodbe, saj ni izvršilo potrebne odmere zemljišča ob stanovanjski hiši, ni pristopilo k razdelitvi sorazmernih deležev skupnih prostorov v stavbi in k vsemu ostalemu, za kar je zavezano po pogodbi, prav tako je grobo zavrnilo predlog za obnovo celotne strehe oz. predračun v zvezi s tem. Glede na tožnikove navedbe na navedenem zaslišanju je organ za BPP vpogledal v spis opr. št. Bpp 208/2009 in ugotovil, da je prosilec dne 22. 5. 2009 že vložil prošnjo za BPP z enako vsebino, da namreč želi na osnovi kupoprodajne pogodbe št. ... z dne 6. 10. 1993 podati tožbo na izpolnitev te pogodbe, ker po njegovem mnenju stanovanjsko podjetje A. d.o.o. ne izpolnjuje pogojev in dolžnosti po tej pogodbi (zaslišanje dne 12. 6. 2009). Organ za BPP je njegovo takratno prošnjo kot neutemeljeno zavrnil z odločbo opr. št. Bpp 208/2009 z dne 19. 8. 2009. Po določbi četrte alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2), po katerem organ za BPP subsidiarno postopa glede na določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08), organ s sklepom zavrže vlogo, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Glede na navedeno je organ za BPP prošnjo prosilca ob uporabi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s četrto alineo prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel kot nedovoljeno in nadaljnjih pogojev za dodelitev BPP ni ugotavljal. Tožnik v laično napisani obširni tožbi smiselno nasprotuje izpodbijanemu sklepu ter vsebinsko utemeljuje upravičenost svojega zahtevka za dodelitev BPP. Omenja razne anomalije, ki se dogajajo na področju stanovanjskih pogodbenih razmerjih in stanovanjskemu podjetju A. d.o.o, očita nekorektno in nepravilno poslovanje. Zahteva samo toliko zemljišča, do kolikor je upravičen po pogodbi, saj je kupnino v celoti plačal. Navedeno podjetje pa mu zemljišča neupravičeno ni odmerilo, temveč ga je podarilo samo eni etažni lastnici. Organ za BPP mu je pravico do BPP odrekel zato, ker ščiti vpletene osebe, ki ga hočejo pravno ogoljufati. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Organ za BPP je sodišču poslal upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovoril. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za BPP z izpodbijanim sklepom upravičeno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP iz razloga, ker je zahteval BPP v zadevi, v kateri je bilo o enakem zahtevku že enkrat odločeno v postopku dodelitve BPP in sicer tako, da je bila prošnja zavrnjena. Kot utemeljeno navaja že Organ za BPP, se v postopku dodeljevanja BPP subsidiarno uporabljajo določbe ZUP za vprašanja, ki niso specialno urejena z ZBPP ali drugim specialnim predpisom.

V zvezi z obravnavano problematiko je v drugem odstavku 34. člena ZBPP določeno, da organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. V 129. členu ZUP pa so določene okoliščine, v katerih upravni organ ob preizkusu zahteve le-to zavrže. V četrti alinei prvega odstavka 129. člena je določeno, da upravni organ med preizkusom zahtevo s sklepom zavrže v primeru, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno. Tako ravna tudi v primeru, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V obravnavani zadevi je iz predloženih spisov razvidno, da je tožnik vsebinsko enako prošnjo za dodelitev BPP že enkrat vložil v zadevi Okrožnega sodišča Slovenj Gradec, št. Bpp 208/2009 (datum vloge 22. 5. 2009), njegova takratna vloga pa je bila pravnomočno zavrnjena kot neutemeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Bpp 208/2009/8 z dne 19. 8. 2009 iz razloga po 24. členu ZBPP, ker je bilo ugotovljeno, da prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh in zaradi tega ni razumno vlagati tožbe na izpolnitev predmetne kupoprodajne pogodbe, ki je bila že izpolnjena. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 24. 8. 2009, pravnomočna pa je postala dne 24. 9. 2009. Organ za BPP je torej, upoštevaje navedeno, upravičeno presodil, da je bilo o enaki tožnikovi vlogi že odločeno z navedeno odločbo št. Bpp 208/2009 z dne 19. 8. 2009, v času od takratne odločitve pa do sedaj pa se niti dejanske, niti pravne okoliščine zadeve niso v ničemer spremenile. Zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zakonito zavrgel po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.