Jedro

Vožnja z vozilom, ki ima nepravilno pripet priklopnik, je splošno nevarno dejanje, saj se lahko priklopnik med vožnjo kadarkoli odpne in povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zato se mora tisti, ki vozi vozilo, na katerega je pripet priklopnik, pred začetkom vožnje dobro prepričati, če je priklop izvršen brezhibno oziroma tako, da samodejen odklop priklopnika med vožnjo ni mogoč.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.Š. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 20.000,00 tolarjev povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost po III.

odstavku 247. v zvezi s IV in I. odstavkom 240. člena KZ RS. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen 4 mesece zapora z enoletno preizkusno dobo.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga spremembo sodbe tako, da se obdolženca oprosti obtožbe ali razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je vožnja z vozilom, ki ima nepravilno pripet priklopnik, splošno nevarno dejanje, saj se lahko priklopnik med vožnjo kadarkoli odpne in povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zato se mora tisti, ki vozi vozilo, na katerega je pripet priklopnik, pred začetkom vožnje dobro prepričati, če je priklop izvršen brezhibno oziroma tako, da samodejen odklop priklopnika med vožnjo ni mogoč. Kljub zatrjevanju priče B. in obtoženca, da je B. pred začetkom vožnje ne le priklopil priklopnik na vozilo, temveč tudi preizkušal in ugotovil, da je ta trdno pripet, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da priklop priklopnika na vozilo, katerega je vozil obtoženec pred nesrečo, ni bil pravilen. Pri tem se je lahko zanesljivo oprlo na mnenje izvedenca. Naprave za priklop na priklopniku in vlečnem vozilu so bile takoj po nesreči pregledane. Na podlagi ugotovitev o pregledu je izvedenec podal mnenje, da so naprave na obeh vozilih bile v takem stanju, da so dovoljevale brezhiben priklop, ki ne bi dovoljeval samodejnega odklopa priklopnika. Sklopka priklopnika namreč ni bila poškodovana v prometni nesreči in je tudi po njej delovala brezhibno, tako da je omogočala popolno medsebojno nasedanje na kroglo vlečnega droga.

Izvedenec je zato zanesljivo ugotovil, da se je priklopnik odpel zato, ker priklop ni bil pravilen. Iz tega pa izhaja logičen zaključek, ki ga je napravilo sodišče prve stopnje, da se obtoženec, ki je bil edini dolžan zagotoviti varno vožnjo s priklopnikom, pred nesrečo ni prepričal, če je priklop opravljen pravilno, in da se je zaradi te opustitve zgodila obravnavana nesreča, v kateri je bil oškodovanec hudo telesno poškodovan. Pritožba pa ne more izpodbiti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje, o kateri je to sodišče v obrazložitvi sodbe navedlo tudi prepričljive razloge. Pritožba namreč vztraja pri trditvi, da je prikolico na vozilu priklopil B. in da se je tudi prepričal, da je priklop opravljen v redu. S takimi trditvami pa ne more izpodbiti pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o vzroku za odklop priklopnika in opustitvah obdolženca, ki so pripeljale do nesreče. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

Preizkus izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji je pokazal, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse okoliščine, predvsem da so olajševalne okoliščine bile dovolj upoštevane, saj je obdolžencu namesto predpisane kazni zapora izreklo le pogojno obsodbo, v tej pa mu je določilo primerno kazen.

Glede na povedano je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odstavka 98. in 101. členu ZKP. Povprečnina je odmerjena v skladu s trajanjem in zamotanostjo pritožbenega dela kazenskega postopka, ob upoštevanju obtoženčevih premoženjskih razmer.