Jedro

Ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve, da je oporoka pravno veljavna, če zapuščinsko sodišče že z uporabo prava samo ugotovi, da ni veljavna zato ker nima z zakonom predpisane obličnosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v izreku pod točko 3. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek prekine in da se zakoniti dediči J. S., M. G., A. S., C. I. in F. O. napotijo na pravdo zoper oporočnega dediča J. St. z zahtevkom, da oporoka zapustnice z dne 23.7.1996 ni pravno veljavna, oporočni dedič J. St. pa se napoti na pravdo zoper zakonite dediče z zahtevkom, da je pravno veljavna zapustničina oporoka z dne 15.8.1996. Dediči, ki so napoteni na pravdo so dolžni vložiti tožbo v roku 15 dni, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne da bi upoštevalo njihove trditve, zaradi katerih so bili napoteni na pravdo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje oporočni dedič J. S.. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v zapuščinski postopek povabiti kot pričo kriminalista D. E., ki je sedaj zaposlen na Policijski postaji. Ta bi pojasnil, da je pokojna A. St. želela imeti njega za oskrbnika in naslednika in je zato v obeh oporokah zapisala to svojo zadnjo željo. S svojimi brati in sestrami ter njihovimi otroki je imela zapustnica slabe izkušnje, ker so jo okradli in ogoljufali, zato jih je vse črtala iz dedovanja. Zadnja njena želja je bila, da on postane dedič vsega njenega premoženja in tega nihče ne more izpodbiti. Nobenega od zakonitih dedičev prej ni poznal in z nikomer nikoli ni imel opravka. Da pa so zakoniti dediči takšni, da izsiljujejo nekaj, kar ni njihovo, je kriminal in se jih mora kaznovati.

Pritožba je delno utemeljena.

Zapustnica je napravila dne 23.7.1996 lastnoročno oporoko, ki izpolnjuje pogoje glede obličnosti, ki jih predpisuje 63. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD. Zapustnica pa je napravila dne 15.8.1996 oporoko, ki je natipkana na stroj in lastnoročno podpisana, brez navzočnosti prič in zato nima z zakonom predpisane obličnosti v smislu 64. člena ZD. V obeh oporokah je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem v korist pritožnika J. St. Le-ta je priznal veljavnost obeh oporok, medtem ko so zakoniti dediči J. S., A. S., M. G., O. F. in C. I. oporekali veljavnost navedenih dveh oporok.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je formalno pravilna samo oporoka zapustnice z dne 23.7.1996, vendar nato napačno odločilo, da mora oporočni dedič dokazovati v pravdi tudi veljavnost oporoke zapustnice z dne 15.8.1996, glede katere je sodišče že v tem postopku samo ugotovilo, da ni formalno pravno pravilna. Če oporoka nima z zakonom predpisane obličnosti, ni veljavna. Ker je pri oporoki zapustnice z dne 15.8.1996 že z uporabo prava (62. člena v zvezi s 64. členom ZD) mogoče ugotoviti, da ni pravno veljavna zaradi napake v obličnosti, ni razlogov za napotitev na pravdo (3. odstavek 210. člena ZD). Pravilna je zato samo napotitev zakonitih dedičev na pravdo zoper oporočnega dediča zaradi dokazovanja, da iz vsebinskih razlogov ni pravno veljavna oporoka, ki izpolnjuje vse pogoje glede obličnosti, to je oporoka zapustnice z dne 23.7.1996. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi oporočnega deleža ugodilo, kolikor se njegova pritožba nanaša na odločitev pod točko 3. izreka izpodbijanega sklepa in v tem delu sklep razveljavilo, v ostalem, to je v izreku pod točko 1. in 2. pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (380. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).