Jedro

V primeru, ko tožnice v tožbi zoper različne tožence kot navadne formalne sospornike uveljavljajo več zahtevkov, stroškov postopka ni mogoče obračunati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta, temveč od vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej. Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni diferencirala, kot to zahteva 2. odstavek 41. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ni bila določena, se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se - v I. točki izreka znesek 3.432,06 EUR nadomesti z zneskom 1.286,63 EUR, - v II. točki izreka pa se znesek 879,07 EUR nadomesti z zneskom 389,76 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Tožnice so dolžne prvemu tožencu in drugi toženki nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 63,10 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sta prvi toženec in druga toženka dolžna prvi in drugi tožnici nerazdelno povrniti njune pravdne stroške v znesku 3.432,06 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka), tretji tožnici pa nerazdelno pravdne stroške v višini 879,07 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka). V preostalem delu sklepa je odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov preostalih pravdnih strank.

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se pritožujeta prvi toženec in druga toženka (v nadaljevanju toženca) iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbo vloženo po pooblaščenki sta dne 2. 1. 2015 dopolnila. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevek tožnic za plačilo stroškov zavrne ali pa sklep v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Toženca poudarjata, da v celoti vztrajata pri svojih navedbah v pritožbi z dne 2. 10. 2013. Pri odmeri stroškov sodišče ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča v sodbi in sklepu I Cp 961/2014 z dne 28. 5. 2014 in je kot vrednost spornega predmeta nepravilno upoštevalo vrednost v višini 300 točk. Sodišče nima podlage za takšno odločitev, prav tako se neutemeljeno sklicuje na 30. člen ZST-1. V konkretnem primeru ne gre za spor zaradi motenja posesti, niti za spor o osebnih in stvarnih služnostih, kot je štelo sodišče prve stopnje, zato drugega odstavka tarifne številke 18 Odvetniške tarife ni mogoče uporabiti. Za spore glede ugotavljanja lastninske pravice, za kar je šlo v obravnavanem primeru, se praviloma upošteva vrednost spornega predmeta po 1. odstavku tar. št. 18. OT. Prav tako bi moralo sodišče pri odmeri stroškov upoštevati le višino tožbenega zahtevka, naperjenega zoper pritožnika (41. člen ZPP), ne pa zoper vse tožence. Sodišče bi moralo stroške odmeriti od najmanjše tarifne vrednosti, kar za tožbo pomeni nagrado 100 točk, kot je opozorilo že Višje sodišče v odločbi I Cp 961/2014 z dne 28. 5. 2014. V laični dopolnitvi pritožbe toženca kot bistveno izpostavljata predvsem okoliščino, da bi sodišče pri odmeri stroškov moralo upoštevati tudi število pravdnih strank, ki so nastopale v posameznih fazah postopka ter nastale stroške deliti s številom udeleženih pravdnih strank, ki se je tekom postopka zmanjševalo.

3. Tožeče stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba upravičeno graja materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje pri odmeri nagrade pooblaščencev, ki je tožbo tožnic na ugotovitev lastninske pravice obravnavalo kot spor zaradi motenja posesti ali spor o osebnih in stvarnih služnostih, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Posledično je napačna določitev vrednosti storitve za odmero odvetniške nagrade na podlagi 2a) in 2b) tarifne številke 18 Odvetniške tarife(1) (OT), kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje.

6. V obravnavani zadevi so tožnice v tožbi zoper različne tožence kot navadne formalne sospornike uveljavljale več zahtevkov (objektivna kumulacija). V takem primeru, kot je Višje sodišče v sodbi in sklepu I Cp 961/2014 že opozorilo, stroškov postopka ni mogoče obračunati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta, temveč od vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej. Tožeča stranka pa vrednosti spornega predmeta ni diferencirala, kot to zahteva drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker v obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ni bila določena, se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT (sklep VS RS II Ips 101/2012), na kar pritožnika utemeljeno opozarjata. Sodišče prve stopnje bi tako moralo izhajati iz najnižje vrednosti VSP iz 1. točke tar. št. 18, ki za sestavo tožbe v takem primeru določa nagrado 100 točk. Zaradi napačne določitve vrednosti storitve za odmero odvetniške nagrade je zato pritožbeno sodišče ponovno odmerilo nagrado tožnic, do katere so v celoti upravičene, saj so z zahtevkom zoper toženca uspele v celoti (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Glede pravdnih stroškov prve in druge tožnice (M. P. G. in N. R.)

7. Tožnici sta upravičeni do povrnitve stroškov pooblaščenke, in sicer: za sestavo tožbe z dne 17. 6. 2004 v višini 100 točk, za prvo pripravljalno vlogo z dne 4. 3. 2007 v višini 100 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 6. 6. 2007 v višini 25 točk (tar. št. 20/3), za trajanje naroka v višini 50 točk, za drugo pripravljalno vlogo z dne 24. 9. 2007 v višini 75 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 24. 9. 2007 v višini 25 točk (tar. št. 20/3 OT), za tretjo pripravljalno vlogo z dne 17. 10. 2007 v višini 50 točk, za zastopanje na naroku 26.11.2007 v višini 50 točk, za pritožbo zoper sodbo z dne 26. 11. 2007 v višini 125 točk, za prvo pripravljalno vlogo z dne 8. 7. 2009 v višini 100 točk, za drugo pripravljalno vlogo z dne 4. 9. 2009 75 točk, za tretjo pripravljalno vlogo z dne 14. 9. 2009 v višini 50 točk, za peto pripravljalno vlogo z dne 30. 9. 2009 v višini 50 točk, za šesto pripravljalno vlogo z dne 7.10.2009 v višini 50 točk, za sedmo pripravljalno vlogo z dne 13. 10. 2009 v višini 50 točk, za osmo pripravljalno vlogo z dne 22. 10. 2009 v višini 50 točk, za deveto pripravljalno vlogo z dne 29. 10. 2009 v višini 50 točk, za deseto pripravljalno vlogo z dne 2. 11. 2009 v višini 50 točk, za enajsto pripravljalno vlogo z dne 19. 11. 2009 v višini 50 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 9. 12. 2009 v višini 100 točk, za trinajsto pripravljalno vlogo z dne 9. 12. 2009 v višini 50 točk, za štirinajsto pripravljalno vlogo z dne 4. 1. 2010 v višini 50 točk, za petnajsto pripravljalno vlogo z dne 5. 2. 2010 v višini 50 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 4. 10. 2010 v višini 25 točk (tar. št. 20/3 OT), za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 19. 9. 202 v višini 50 točk, za sedemnajsto pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2012 v višini 50 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 6. 3. 2013 v višini 50 točk, za končno poročilo stranki v višini 50 točk, za vložitev pritožbe z dne 21. 5. 2013 zoper sodbo v višini 125 točk, skupaj 1.725 točk, kar se v skladu z 9. členom OT zviša za 10% za zastopanje dveh tožečih strank, skupaj 1.897,5 točk ter materialne izdatke v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% nad 100 točk v višini 28,97 točk, skupaj 1.926,47 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,4590 EUR (prvi odstavek 15. člena OT) znaša 884,25 EUR, kar upoštevaje 20% DDV znaša 1.061,09 EUR. Nadalje sta tožnici upravičeni do povrnitve stroškov pooblaščenke za vložitev pritožbe z dne 2. 10. 2013 zoper sklep o stroških v višini 125 točk (21/1 OT), kar se v skladu z 9. členom OT zviša za 10%, skupaj 137,5 točk ter materialne izdatke 1,37 točk, skupaj 138,87 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,4590 EUR (prvi odstavek 15. člena OT) znaša 63,74 EUR, čemur se prišteje še 22% DDV v višini 14,02 EUR, skupaj 77,76 EUR. Zahtevek za povrnitev stroškov za konferenco s stranko, pribavo listin, za kopije, za poizvedbe, za plačilo upravnih taks in za pregled spisa sodišče ni priznalo, ker so ti stroški že vključeni v priznane stroške za sestavo tožbe in pripravljalnih vlog. Nagrade za vloge, s katerimi je tožnica izključno odgovarjala na vloge drugih tožencev, ji prav tako ni priznalo. Tožnici sta upravičeni še do povračila sodnih taks ob upoštevanju najnižje vrednosti spornega predmeta v skladu s prej veljavnim ZST (in ne ZST-1, kot je napačno štelo sodišče prve stopnje) za vložitev tožbe v višini 49,26 EUR (7. člen ZST v zvezi s 1. točko tarifne številke 1) in za pritožbo z dne 21. 5. 2013 zoper sodbo v višini 98,52 EUR (1. točka tarifne številke 3 ZST) Skupaj stroški tožečih strank M. G. P. in N. R. tako znašajo 1.286,63 EUR, kar sta jima dolžna toženca nerazdelno povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Glede pravdnih stroškov tožnice K. P. 8. Tretja tožnica (ki je z zahtevkom zoper toženca prav tako v celoti uspela) je upravičena do povrnitve stroškov pooblaščenca, in sicer do stroškov za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 4. 10. 2010 v višini 25 točk (20/3 OT), za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 19. 9. 2012 v višini 100 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 6. 3. 2013 v višini 50 točk, za vložitev pritožbe z dne 8. 5. 2013 zoper sodbo v višini 125 točk, skupaj 300 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške tarife znaša 137,7 EUR, upoštevaje 20% DDV pa 165,24 EUR. Nadalje je tožnica upravičena do stroškov pooblaščenca za vložitev pritožbe z dne 2. 10. 2013 zoper sklep o stroških 125 točk (tar. št. 21/2 OT) ter stroške zastopanja na naroku za glavno obravnavo dne 15. 10. 2014 v višini 100 točk, skupaj 225 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,4590 EUR in 22% znaša 125,99 EUR. Skupaj stroški zastopanja tožnice znašajo 291,23 EUR, poleg tega je tožnica upravičena še do stroškov sodne takse za pritožbo zoper sodbo v višini 98,52 EUR. Skupaj stroški tretje tožnice tako znašajo 389,76 EUR, kar sta ji dolžna toženca nerazdelno povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

9. Ker so tožnice s svojim zahtevkom zoper toženca kot solastnika parcele, uspele v celoti, sta dolžna toženca (sospornika po 1. točki 191. člena ZPP) v celoti in nerazdelno povrniti njihove pravdne stroške (tretji odstavek 161. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeni očitek, s katerim toženca smiselno očitata zmotno uporabo 161. člena ZPP, tako ni utemeljen.

10. Pritožbeno navedbo, da se pritožnika sklicujeta na že podane navedbe v pritožbi zoper sklep P 1169/2009 z dne 26. 7. 2013, pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrača, saj mora stranka v skladu z določilom tretje točke 335. člena ZPP navesti pritožbene razloge, ki jih želi v konkretni pritožbi uveljavljati (sodba VS RS II Ips 815/2005, sklep VSL I Cpg 1378/99). Ne more se sklicevati na navedbe v prejšnji pritožbi, o kateri je bilo že odločeno.

11. Na ostale pritožbene navedbe, ki za odločitev v zadevi niso bile pravno odločilne, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (360. člen ZPP).

12. Ker je pritožba tožencev zoper stroškovno odločitev zaradi napačne uporabe materialnega prava (tarifne številke 18 OT) utemeljena, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki sta jih toženca dolžna nerazdelno povrniti M. G. P. in N. R., znižalo na znesek 1.286,63 EUR, znesek pravdnih stroškov, ki sta jih dolžna nerazdelno povrniti K. P. pa je znižalo na znesek 389,76 EUR. V preostalem delu je pritožbo tožencev kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Pritožnika sta s pritožbo delno uspela, in sicer zoper prvo in drugo tožnico po višini s 62% (in sicer znižanje pravdnih stroškov za 2.145,43 EUR od prej priznanih 3.432,06 EUR), zoper tretjo tožnico pa po višini s 55% (znižanje stroškov za 489,31 EUR od prej priznanih 879,07 EUR). Uspeh tožencev tako znaša 58,5% (62+55/2). Tožencema so v pritožbenem postopku nastali naslednji pravdni stroški, in sicer stroški sestave pritožbe v višini 125 točk (tar. št. 21/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,4590 EUR znaša 57,37 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa 69,99 EUR. Stroški sodne takse za pritožbo pa so znašali 37,88 EUR, skupaj stroški pritožbenega postopka tožencev znašajo 107,87 EUR. V skladu s svojim uspehom (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP) sta toženca upravičena do povrnitve 63,10 EUR stroškov pritožbenega postopka, kar so jima dolžne tožnice nerazdelno povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (tretji odstavek 161. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS št. 67/2003, ki se uporablja za odmero odvetniške nagrade na podlagi določila prvega odstavka 20. člena Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 2/2015;