Jedro

Toženka je pravilno pojasnila način vročanja pravni osebi. Po tretjem odstavku 85.a člena ZDavP-2 davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti v portal e-davki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu e-davki. Glede na navedeno sodišče ne sledi razlogom tožnika kot relevantnim, da ni imel dostopa do portala e-davki, saj ima možnost prejemati informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumenti na svoj elektronski naslov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, tudi finančni organ) v zadevi davčne izvršbe po sklepu DT 4934-24037/2019-108 z dne 5. 2. 2019 zavrgla ugovor delodajalca (tožnika) zoper navedeni sklep na denarne prejemke dolžnika A.A., ..., kot prepoznega (1. točka izreka); stroške postopka nosi tožnik, davčnemu organu posebni stroški niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je z navedenim sklepom z dne 5. 2. 2019 davčni organ uvedel davčno izvršbo na denarne prejemke dolžnika A.A. in da je zoper navedeni sklep tožnik kot delodajalec 5. 3. 2019 vložil ugovor. Davčni organ navaja določbe prvega in drugega odstavka 240. člena, 87. člena in 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki jih citira. Po prvem odstavku 86. člena ZUP se vročitev po elektronski poti opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost. Finančni organ se sklicuje še na prvi odstavek in peti odstavek 85.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ga citira. Tožniku je bil v skladu s petim odstavkom 85.a člena ZDavP-2 vročen sklep, ki ga tožnik v pritožbi izpodbija, 6. 2. 2019, pritožba pa je bila vložena 5. 3. 2019 in je zamujen pritožbeni rok 8 dni. Zadnji dan za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep bil 14. 2. 2019. Izrek o stroških temelji na petem odstavku 213. člena in 116. člen ZUP.

2. Pritožbeni organ se z izpodbijanim sklepom strinja, za kar navede razloge. Med drugim navaja, da 8 dnevni rok za vložitev pritožbe dolžnika in za vložitev ugovora tožnika kot delodajalca ni začel teči istočasno, temveč ločeno, in sicer šele z vročitvijo posameznemu naslovniku ter da iz spisa zadeve izhaja, da sta bila 5. 3. 2019 na istem dokumentu vložena pritožba dolžnika A.A. in ugovor tožnika zoper sklep z dne 5. 2. 2019. 3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik in dolžnik A.A. sta v odprtem pritožbenem roku vložila pritožbo, v kateri sta navedla, da je prvostopenjski organ nepravilno ugotovil dejansko stanje glede vročitve in napačno ugotovil, da naj bi rok za pritožbo potekel ter da je bil tožniku navedeni sklep vročen na podlagi določb ZUP (fikcija vročitve) 26. 2. 2019 in ne preko portala e-davki, in da je 5. 3. 2019 v 8 dnevnem roku priporočeno oddal pritožbo. Tožnik navaja, da do sistema e-davki zaradi okoliščin, ki naj bi bile toženki znane, ni imel dostopa. Sprašuje, zakaj je davčni organ tožniku oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku vročal tudi po redni pošti na podlagi določb ZUP, če bi bilo edino veljavno vročanje samo preko portala e-davki. Tožnik navaja, da je že v postopku 4934-125884/2018 in tudi večkrat ustno na zapisnik v davčnih izvršbah, vodenih zoper tožnika in osebno njenegovemu zakonitemu zastopniku pojasnil utemeljen razlog, zakaj do portala e-davkov ni imel dostopa. Navaja, da je imel pooblaščen zunanji računovodski servis, in sicer družbo B. d.o.o. Računovodkinja ki je vodila vso dokumentacijo, je bila edina pooblaščena oseba za dostop do sistema e-davki tožnika, je bila v zadnjem letu v izredno slabem zdravstvenem stanju, ki je rezultiral tudi z njeno smrtjo. Ker je bila slednja edina, ki je imela dostop do e-davkov in zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja, dolgo časa ni bila zmožna, da bi še sledila in sodelovala v davčnih zadevah tožnika. Pogled v katerikoli davčni postopek vezan na tožnika, jasno pokaže, da je bil tožnik oziroma njegov zakonit zastopnik vedno odziven in da je na vsak poziv, dopis, ki je bil poslan po navadni pošti, vedno odgovoril in pojasnil situacijo. Do pisanj, ki so bila tožniku poslana preko portala e-davki pa tožnik zaradi bolezni računovodkinje ni imel dostopa ter je, čim ga je pridobil, ukrepal z zahtevo po obnovi postopka. S predmetno davčno izvršbo je zakonitemu zastopniku tožnika oteženo preživljanje življenja sebe in svoje družine s šoloobveznima otrokoma, kakor tudi drugega družbenika, ki je invalid III. kategorije. V zahtevi za obnovo postopka je zakoniti zastopnik tožnika pojasnil, da ne prejema nobenih prejemkov in tožnik mu ne izplačuje plače že od leta 2014, ker za to nima sredstev ter čaka na dolgotrajne sodne postopke v Sloveniji in Hrvaški. Tožnik se ne strinja tudi z odločitvijo pritožbenega organa. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in sklep toženke v celoti odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila.

4. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazložitvi izpodbijanega sklepa prve stopnje in odločbe toženke. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi organa prve stopnje in razlogi toženke kot pravilnimi. V zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 5. 2. 2019, s katero je uvedena davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika A. A..

7. Po presoji sodišča se prvostopenjski organ sklicuje na pravilne določbe ZUP in ZDavP-2. Tako na prvi odstavek 86. člena ZUP, po katerem se vročitev po elektronski poti opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost in prvi odstavek 85.a člena ZDavP-2, po katerem davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije, oziroma tako imenovan portal e-davki. V obravnavanem primeru gre za pravno osebo in po petem odstavku 85.a člena ZDavP-2 velja vročitev za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. V primeru, če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno preko portala e-davki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po navedeni določbi portal e-davki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri davčnem organu. Organ prve stopnje tako pravilno ugotavlja, da je bilo pisanje (sklep DT 4934-24037/2019-1 08 z dne 5. 2. 2019) tožniku kot pravni osebi pravilno vročeno skladno s petim odstavkom 85.a člena ZDavP-2, in sicer organ prve stopnje pravilno navaja datum 6. 2. 2019, kot izhaja iz e-vročilnice, ki se se nanjo prvostopenjski organ utemeljeno sklicuje.

8. Toženka je pravilno pojasnila način vročanja pravni osebi. Po tretjem odstavku 85.a člena ZDavP-2 davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti v portal e-davki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu e-davki. Glede na navedeno sodišče ne sledi razlogom tožnika kot relevantnim, da ni imel dostopa do portala e-davki, saj ima možnost prejemati informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumenti na svoj elektronski naslov. Zato niso utemeljene navedbe tožnika, da mu je bila v obravnavani zadevi opravljena vročitev po ZUP, kar je tudi protispisno. V obravnavanem primeru gre za e-vročitev pisanja tožniku kot delodajalcu, torej kot pravni osebi, skladno s 85.a členom ZDavP-2, dne 6. 2. 2019, kar izhaja iz dokumenta e-vročanje - Osebni dokument (ki se nahaja tudi v upravnih spisih) in se nanj sklicuje finančni organ tudi v svoji obrazložitvi. To pa pomeni, da je rok za vložitev ugovora tožnika zoper sklep o davčni izvršbi DT 4934-24037/2019-1 08 z dne 5. 2. 2019 v konkretnem primeru pričel teči 7. 2. 2019 in se je iztekel 14. 2. 2019. Iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke ugovora pa je razvidno, da je bil ugovor oddan na pošto s strani tožnika 5. 3. 2019, torej prepozno, kot je pravilno pojasnil finančni organ.

9. Razlogi tožnika, ki se nanašajo na okoliščine, da ni imel dostopa do sistema e-davkov v obravnavani zadevi, glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago po povedanem ne morejo biti relevantni in ne vplivajo na drugačno odločitev. V obravnavani zadevi gre za procesni sklep zavrženje ugovora kot prepoznega s strani tožnika kot pravne osebe zoper sklep z dne 5. 2. 2019, zato se tožnik ne more uspešno sklicevati, da mu je bil sklep vročen na podlagi določb ZUP (fikcija vročitve) in ne preko portala e-davki. Po ZUP je bila lahko opravljena vročitev fizični osebi A.A., slednje pa ni predmet tega spora. Tako tožnikovi razlogi, da mu je bil sklep vročen 26. 2. 2019 in da je dne 5. 3. 2019 pravočasno priporočeno oddal pritožbo na pošto, po povedanem za družbo tožnika ne držijo in so tudi protispisni. Pri tem sodišče dodaja, da so pravne osebe dolžne zagotoviti pogoje za svoje poslovanje, zato razlogi tožnika, da ni imel dostopa do e-davkov, na drugačno odločitev ne vplivajo.

10. Ker gre v obravnavnem primeru za procesni sklep, se do vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na materialno stanje tožnika, sodišče ne opredeljuje. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.