Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da so sklepi skupščine nični, zaradi tega ker tožena stranka kot javna delniška družba ni imela spletne strani, na kateri bi bila dolžna poskrbeti za obveščenost oziroma informiranje delničarjev o vsebini sklica skupščine, je materialnopravno zmotno in na tem stališču sprejeta odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (točka II. in III. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo izreklo: “1. Stranska intervencija družbe F., na strani tožeče stranke, se dopusti. II. Ugotovi se, da so sklepi seje skupščine delničarjev družbe Z. z dne 20.12.2010, dne 20.01.2011 ter dne 22.03.2011, ki so zapisani v notarskem zapisniku notarke J.Š., opr. št. SV-1199/10 z dne 21.12.2010, opr. št. SV-61/11 z dne 21.01.2011, opr. št. SV-289/11 z dne 23.03.2011 in se glasijo: “1. Skupščina delničarjev družbe Z.R. izvoli za predsednika skupščine odvetnika V.C., za preštevalca glasov pa D.B. in A.V.” “2. Skupščina se seznani s poročilom nadzornega sveta Z.R. o sprejemu letnega poročila za leto 2009.” “3. Za revizorja poslovanja družbe 2010 se imenuje revizor A.” “4. Potrdi in odobri se delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2009, ter se j ima podeli razrešnica.” “5. Določi se novo število delnic posameznemu delničarju, tako da upoštevaje menjalno razmerje, določeno v razmerju (1:97,52590489709010000000) za delnice z oznako RGS in upoštevaje menjalno razmerje, določeno v razmerju (1:48,78048780487800000000) za delnice z oznako RGP, sedaj posamezni delničarji posedujejo oziroma so imetniki naslednjega števila delnic, kot so razvidni iz priloge 1, ki je sestavni del tega sklepa. Za izvedbo zmanjšanja osnovnega kapitala se delnice združijo, in sicer delničarji tvorijo pravno skupnost v presežku vrednosti delnic posameznika glede na menjalno razmerje, tako da vsi delničarji kot pravna skupnost posedujejo in upravljajo z delnicami te skupnosti skupno.” “6. S.P. se izvoli za Člana nadzornega sveta z mandatom 4 (štirih) let, in sicer od 20.12.2010 do 20.12.2014.” “7. (Ad 1) Osnovni kapital družbe, ki znaša 1.047.8000,00 EUR in je razdeljen skupaj 10.478 delnic na ime, od tega je navadnih imenskih delnic (prvi razred) 9.863 in prednostnih delnic (drugi razred) 615, se poveča za 1.280,100,00 EUR na 2.327.900,00 EUR. Povečanje osnovnega kapitala v znesku 1.280,100,00 EUR se izvede z izdajo 12.801 novih navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi navadnimi delnicami, za denarne vložke, pri čemer je prodajna cena ene delnice enaka njeni nominalni vrednosti, torej 100,00 EUR. Uprava družbe se pooblasti, da v roku 3 (treh) delovnih dni po objavi sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodnem registru, pripravi prospekt za ponudbo delnic Z.R. javnosti, ki ga predloži v potrditev Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Rok za vpis in vplačilo novih delnic znaša 60 dni od dneva objave Prospekta za ponudbo delnic Z.R. javnosti Delnice se vpisujejo na vpisnem mestu v tajništvu na sedežu družbe, Delnice se štejejo za vpisane samo, če so on vpisu tudi v celoti vplačane. Prednostna pravica obstoječih delničarjev se izključi.” “8. a) Določba 26. člena statuta se spremeni tako, da se sedaj glasi: “Družba objavlja sporočila in pozive delničarjev v častniku Večer ali v Uradnem listu Republike Slovenije . Častnik oz. medij objave sklica skupščine s sklepom določi nadzorni svet družbe.” b) Sprejme se čistopis statuta oziroma njegovo prečiščeno besedilo v vsebini kot je razvidna iz priloge 2., ki je sestavni del sklepa.”, nični. III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške tega postopka v višini 849,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” Tožena stranka s pravočasno pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje (točka II. in III. izreka) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi tožene stranke ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožeče stranke v celoti zavrže oziroma podredno, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen oziroma podredno, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke v roku 15 dni od prejema sodne odločbe brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Tožena stranka v svojem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje in uveljavlja povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi ugotovitve ničnosti vseh sklepov skupščine delničarjev tožene stranke z dne 20. 12. 2010, 20. 1. 2011 in 22. 3. 2011 in podredno zaradi izpodbijanja sklepov (v točkah 1, 2, 3, 4, 7 in 8). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo primarnemu zahtevku. Ugotovilo je ničnost sklepov zaradi napake sklica skupščine.

Kolikor tožena stranka izpodbija pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da se lahko v skladu z drugim odstavkom 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovitvena tožba vloži, če je to določeno s posebnimi predpisi in da pravnega interesa v tem primeru ni potrebno zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil, pritožba ni utemeljena. Stališče sodišča prve stopnje kot je to obrazloženo v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno in ga v izogib ponavljanju v celoti sprejema. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (v točki 8 in 9) odgovorilo tudi na v pritožbi znova podane navedbe tožene stranke, da tožeči stranki nimata pravnega interesa za obravnavano tožbo, ker (-) sta glasovali za sklepe v zvezi s katerimi sedaj terjata ugotovitev ničnosti, (-) sta se obe tožeči stranki spornih skupščin udeležili, zato jima pravica do udeležbe na skupščini ni bila onemogočena in (-) ker na domnevo nepravilnosti sklica skupščine nista opozorili na sami skupščini. Odgovorilo pa je tudi na ponovljene pritožbene navedbe o treh skupščinah (o enotni skupščini glej točko 10 obrazložitve izpodbijane sodbe). Z razlogi kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče in jih prav tako, v izogib ponavljanju, sprejema kot svoje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke, da pravni interes za vložitev ničnostne tožbe ne obstoji več, ker so se na skupščini tožene stranke 31. 8. 2011 obravnavali predlogi sklepov o katerih se je glasovalo na skupščinah 20. 12. 2010, 20. 1. 2011 in 22. 3. 2011, ter da zoper te sklepe ni bila vložena ničnostna tožba, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da na tak način, kot ga navaja tožena stranka, lahko v skladu z določbo člena 395/V ZGD-1 konvalidirajo zgolj izpodbojni sklepi skupščine, to pa ne velja za nične sklepe. V pritožbi navedeno stališče tožene stranke v zvezi z ničnimi sklepi je zato zmotno.

Tožena stranka pa utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je to svojo odločitev oprlo na napačno materialnopravno podlago. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo ničnost sklepov skupščine zaradi napake sklica skupščine. Med razlogi je navedlo, da bi tožena stranka kot javna delniška družba morala imeti spletno stran in bi bila dolžna na tej svoji spletni strani poskrbeti za obveščenost oziroma informiranje delničarjev o vsebini sklica skupščine, kar da od nje terjajo tako določila ZGD-1, ki v drugem odstavku 296. člena določa, da mora skupščina družba v sklicu navesti spletno stran, na kateri bodo na voljo informacije iz tretjega odstavka 296. člena ZGD-1, določajo pa tudi, da so izčrpne informacije o pravicah delničarjev iz prvega odstavka 298. člena, prvega odstavka 300. člena, 301. člena in 305. člena ZGD-1 dostopne na spletni strani družbe. Tudi nadaljnja določila tega člena ZGD-1 ves čas navajajo dolžnosti v zvezi z objavo sklica skupščine, ki morajo biti dostopne na spletni strani družbe.

Sodišče prve stopnje je torej štelo, da bi tožena stranka morala imeti spletno stran na kateri bi objavila sklic seje skupščine in ker te ni imela je sklic napačen, skupščinski sklepi pa so nični.

Takšno stališče sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno.

Direktiva 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bila v slovenski pravni red implementirana z novelo ZGD-1C, ki je bila sprejeta 27. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 42/2009 z dne 5. 6. 2009) tako, da so določila ZGD-1, veljavna v času sklica in zasedanja skupščine družbe tožene stranke, že usklajena z navedeno direktivo. Pri tem je opozoriti, da direktive za države članice EU niso neposredno uporabljive, kot to očitno napačno šteje tožeča stranka, sledi pa ji tudi sodišče prve stopnje.

Tako direktiva kot z njo usklajena določba drugega odstavka 296. člena ZGD-1 na katero se sklicuje sodišče prve stopnje kot na podlago svoje odločitve, res predpostavljata, da ima družba s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (javna družba) svojo spletno stran, ki jo je po določbi drugega odstavka 296. člena ZGD-1 dolžna navesti v sklicu skupščine in na kateri se objavljajo informacije določene v tretjem odstavku 296. člena ZGD-1. Toda med ničnostnimi razlogi, ki so v zvezi z objavo sklica skupščine določeni v 1. alineji 390. člena ZGD-1 in katere predstavljajo kršitve sklica skupščine (le) od četrtega do šestega odstavka 296. člena ZGD-1, ni uvrščena kršitev obveznosti javnih družb po objavi (zgolj) podatkov in listin na spletnih straneh družbe, ker kršitev drugega odstavka oziroma tretjega odstavka 296. člena ZGD-1 ni uvrščena med ničnostne razloge.(1) Kot nedvomno izhaja iz določbe četrtega odstavka 296. člena ZGD-1 v zvezi z določbo člena 390-1 alineja ZGD-1 je ničnostni razlog podan, če ima družba (in to velja tako za javno kot nejavno družbo) svojo spletno stran, pa sklica skupščine ne objavi (tudi) na tej spletni strani. Ni pa ničnostni razlog to, da družba spletne strani sploh nima. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki pritožbeno ni izpodbijana, pa tožena stranka ob sklicu skupščine svoje spletne strani ni imela.

Zgolj neobjava sklica skupščine na spletni strani, ki je tožena stranka ni imela tako ne more biti utemeljen razlog za ničnost skupščinskih sklepov. Stališče sodišča prve stopnje, da so sklepi skupščine nični, zaradi tega ker tožena stranka kot javna delniška družba ni imela spletne strani na kateri je bila dolžna poskrbeti za obveščenost oziroma informiranje delničarjev o vsebini sklica skupščine, je zato materialnopravno zmotno in na tem stališču sprejeta odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, kot to utemeljeno pritožbeno uveljavlja tožena stranka.

Dejstvo, da je šlo za pomembne sklepe za katere je utemeljeno zahtevati spoštovanje najvišjih standardov obveščenosti delničarjev glede sklica in predlagane vsebine skupščine, na (ne)pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Prav zaradi popolne obveščenosti delničarjev ZGD-1 v petem odstavku 296. člena pri javnih družbah posebej zahteva objavo sklica tudi na način kot ga določa 1. točka prvega odstavka in tretji odstavek 136. člena Zakona o trgu finančnih inštrumentov in tožena stranka je trdila, da je z objavo sklica skupščine na spletnih straneh SLO-NET, kakor tudi v dnevniku Finance, tem zakonskim pogojem v celoti zadostila.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer kot dodatni razlog, da je uporaba sankcije ničnosti skupščinskih sklepov utemeljena, navrglo tudi zasedanje skupščine, ki naj bi se odvijalo mimo določenega dnevnega reda, o čemer da ima v mislih ravno prekinitve in preložitve ter nadaljevanje zasedanj po mesec dni dolgih premorih, vendar tega ni z ničemer utemeljilo in ni pojasnilo kakšna kršitev pravic delničarjev in javnosti naj bi bila s tem storjena in za kateri ničnostni razlog potrditvah tožeče stranke naj bi šlo ter s katerim od predloženih in izvedenih dokazov je izkazan.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bil sklic skupščine tožene stranke nepravilen in da so zato nični vsi sklepi skupščine že iz navedenega razloga, se z ugotavljanjem utemeljenosti ostalih, po tožeči stranki zatrjevanih kršitev in nepravilnosti za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščine tožene stranke, ni ukvarjalo, zaradi česar je ostalo za pravilno razsojo odločilno dejansko stanje neugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje (točka II. in III. izreka) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (člen 355 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

V novem sojenju naj sodišče znova presodi že obravnavano domnevno kršitev kakor tudi ostale po tožeči stranki zatrjevane kršitve na podlagi dokazne ocene že izvedenih in po potrebi dodatno izvedenih dokazov in ob pravilni uporabi materialnega prava znova odloči o zahtevku tožeče stranke. Pri tem naj odgovori tudi na vse za odločitev relevantne trditve pravdnih strank.

op. št. (1): Tako tudi: Marijan Kocbek, Podjetje in delo - 2009, številka 7, stran 1061/GV Založba d.o.o. 10. 10. 2009.