Jedro

Že ob samem dejstvu, da je razpis objavljen, nihče ne mora računati na nepovratne finančne spodbude, če vloge na razpis niti še ni oddal, zato sama objava razpisa ne zadosti osnovnemu namenu dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki naj bi bila v spodbudi investitorjev k odločitvi za izvedbo naložb. Zato je stališče tožnice, da njena investicija, ki je bila izvedena 10. 6. 2009, to je po objavi javnega razpisa, pa pred njeno vlogo na javni razpis z dne 23. 9. 2009, izpolnjuje pogoj „neizvedenosti naložbe“, nepravilno.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je dne 9. 11. 2009 pri tem sodišču vložila tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 36001-4714/2009-2 z dne 3. 9. 2009, s katerim je bilo odločeno, da se vloga tožnice za dodelitev spodbude v obliki nepovratnih sredstev za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi eno, dvo ali več stanovanjski stavbi na podlagi javnega razpisa za dodelitev nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stavb (Uradni list RS, št. 53/08 in 42/09, v nadaljevanju: javni razpis) zavrne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožničina vloga za dodelitev spodbude za namen F (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi eno, dvo ali večstanovanjski stavbi) po javnem razpisu na naslov tožene stranke prispela 23. 6. 2009. Iz njene vloge izhaja, da je tožnica zamenjala zunanje stavbno pohištvo v obstoječi enostanovanjski stavbi že pred oddajo vloge in sicer, da je bila storitev opravljena dne 10. 6. 2009. Ker se v skladu z določbami javnega razpisa lahko pravica do spodbude dodeli le za še neizvedene naložbe oziroma ukrepe na območju Republike Slovenije in izjemoma za primere, ko je bila naložba izvedena v času od 1. 6. 2008 do 5. 6. 2009, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, je bilo potrebno tožničino vlogo zavrniti. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 4302-57/2009 z dne 7. 10. 2009 zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna zaradi nepravilne uporabe materialno pravnih določb javnega razpisa, ki predpisujejo pogoje za kandidiranje na javnem razpisu. Ker predmetni javni razpis definicije pojma „neizvedena naložba“ ne podaja, je treba njegovo vsebino ugotoviti z razlago. Primarno je pri njegovi razlagi treba ostati v mejah besednega pomena, ki ga besedilo ponuja (jezikovna razlaga); smiselno pa je to razlago treba dopolniti z logično razlago. Izhodišče za razlago pojma neizvedena naložba je pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na vsakdanjo in splošno rabo, ker za odstopanja od te ni tehtnih razlogov. Bodoča investicija je investicija, ki v neki časovni kategoriji še ne obstaja. Katera je ta časovna ločnica, na katero javni razpis veže posledice? Investitorji se z javnim razpisom seznanjajo v različnem času, ki ni preverljiv, zato ločnice, ki razmejujejo upravičence na tiste, ki so že izvedli investicijo in na tiste, ki je še niso, ni mogoče določati z vidika posameznega investitorja in jo vezati na čas, ko se je posamezni investitor seznanil z javnim razpisom. Časovna kategorija, ki ločuje bodoče od preteklega, je po mnenju tožnice tako dan objave javnega razpisa. V obravnavanem javnem razpisu za namen F je to dan 5. 6. 2009, ko je bil javni razpis za ta namen objavljen. Zato v izpodbijani odločbi podana razlaga, da so neizvedene naložbe tiste, ki na dan vložitve vloge za subvencijo še niso izvedene, ni sprejemljiva. Tožnica je bila z razpisom seznanjena že pred izvedbo naložbe in bi vlogo lahko vložila pred izvedbo naložbe ali celo odložila naložbo na kasnejši čas in najprej vložila vlogo na javni razpis. Ker pogoj, ki ga sofinancer sedaj postavlja – izvedba naložbe po vložitvi vloge za finančno spodbudo – v javnem razpisu ni zapisan, je tožnica, seznanjena s pogoji javnega razpisa, vlogo zavestno vložila po izvedbi investicije, prepričana, da jo je vložila skladno s pogoji javnega razpisa. Podana interpretacija javnega razpisa pomeni kršitev načela enakih možnosti vlagateljev. Izpodbijana zavrnitev vloge za dodelitev spodbude pa je arbitrarna, ker ni utemeljena s pogoji javnega razpisa, ampak s pogoji, ki jih javni razpis ne vsebuje. Ker odločba nima razumnega argumenta, so z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšno interpretacijo, kot jo zagovarja tožnica, pa je podala tudi tožena stranka na spletnem naslovu www.ecosklad.si. Po 1. točki objave je bilo zapisano: za nepovratne finančne spodbude ... lahko zaprosijo občani, ki bodo pristopili k izvedbi imenovane naložbe po 5. 6. 2009, to je po objavi sprememb in dopolnitev Javnega razpisa. V času vložitve te tožbe pa objave na spletu ni več. Tožnica je investicijo izvedla 10. 6. 2009 – po objavi Javnega razpisa, zato je do subvencije upravičena. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica investicijo- zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v obstoječem stanovanjskem objektu, izvedla 10. 6. 2009, saj tako izhaja iz predložene dokumentacije in njenih tožbenih navedb. Sporno pa je, ali je tožena stranka pri odločanju o vlogi tožnice za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08 na podlagi javnega razpisa materialnopravne določbe javnega razpisa, ki predpisujejo pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, pravilno uporabila.

Po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke, da je pri opredelitvi, ali gre za že izvedeno naložbo ali ne, bistveno, ali je bila le-ta izvedena v času vložitve vloge in ne v času objave razpisa. Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa naj bi bila ravno v odobreni vlogi za dodeljevanje nepovratnih sredstev, ki naj bi investitorja spodbudila v izvedbo naložbe. Takšen namen pa izhaja tudi iz besedila javnega razpisa, ki tekom celotnega besedila govori o ukrepih, ki bodo izvedeni v okviru določenih namenov, izrecno pa navaja, da bo pravica za spodbude dodeljena za še neizvedene naložbe oziroma ukrepe (2. odstavek 5. točke javnega razpisa) ter da vlagatelji niso upravičeni do spodbud za že izvedene naložbe (2. odstavek 6. točke javnega razpisa). Že ob samem dejstvu, da je razpis objavljen, nihče ne mora računati na nepovratne finančne spodbude, če vloge na razpis niti še ni oddal, zato sama objava razpisa ne zadosti osnovnemu namenu dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki naj bi bila v spodbudi investitorjev k odločitvi za izvedbo naložb. Zato je stališče tožnice, da njena investicija, ki je bila izvedena 10. 6. 2009, to je po objavi javnega razpisa, pa pred njeno vlogo na javni razpis z dne 23. 9. 2009, izpolnjuje pogoj „neizvedenosti naložbe“, nepravilno. Tožbeni ugovori so zato v tem delu neutemeljeni. Izjema je bila določena s Spremembami in dopolnitvami javnega razpisa (Uradni list RS, št. 42/2009), po kateri je bil upravičeni investitor tudi tisti, ki je izvedel naložbi iz namena D), E) in F) od 1. 6. 2008 do objave teh sprememb in dopolnitev razpisa (5. 6. 2009). Prav na to izjemo pa se je v svoji vlogi sklicevala tudi tožnica, ko je v svoji vlogi pod točko 4- podatki o naložbi, označila rubriko, da je bila naložba izvedena v času od 1. 6. 2008 do objave sprememb in dopolnitev javnega razpisa 1 SUB-OB08 (5. 6. 2009). Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica investicijo izvedla 10. 6. 2009, spremembe in dopolnitve razpisa pa so bile objavljene 5. 6. 2009, je torej očitno, da tudi tega pogoja ni izpolnila, kar je pravilno ugotovila tožena stranka.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 119/08 odl. US, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, je na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov.