Jedro

Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče razveljavilo svoj sklep z dne 05. 01. 2011 in zavrglo tožbo zoper prvo toženo stranko P. d.o.o. 2. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predvsem pa sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava. Prvotožena stranka P. d.o.o. je prenehala obstajati, saj je bila 03. 12. 2009 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. V času spornega pisanja 08. 03. 2008, kot tudi dve leti pred prenehanjem družbe, pa je bil družbenik drugi toženec in bil je tudi zakoniti zastopnik družbe. Zato ima na podlagi 2. točke prvega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pravico od njega zahtevati povrnitev škode. Za obveznosti družbe odgovarja kot njen aktivni družbenik, saj je imel status edinega družbenika v času, ko je nastala terjatev iz tega postopka. V šestem odstavku 442. člen ZFPPIPP določa pravno nasledstvo bivših družbenikov izbrisane družbe, zato bi moral biti sedaj A. L. v tej pravdi tudi prvotožena stranka. Sodišče pa tudi ne more samo razveljavljati svojih predhodnih sklepov.

3. Na pritožbo je odgovoril drugi toženec. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, saj ob izbrisu družbe P. d.o.o. ni imel več položaja družbenika. Po ZFPPIPP, ki je veljal ob njegovem izstopu iz družbe, ni odgovarjal. Meni tudi, da tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo, saj tožbenega zahtevka ni postavilo tako, da naj bi ga izpolnili obe toženi stranki, temveč le ena od njiju.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 05. 01. 2011 prekinilo predmetni pravdni postopek zaradi prenehanja prvotožene stranke (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) ter pozvalo M. S., da kot pravni naslednik izbrisane družbe prevzame pravdo. M. S. je navedeni sklep prejel 03. 02. 2011 (povratnica, pripeta k list. št. 93 spisa). Ko pa sodišče osebo, za katero meni, da je pravni naslednik stranke postopka, ki je prenehala obstajati, povabi, naj prevzame pravdo, se ta po pravnomočnosti takega sklepa nadaljuje s pozvano osebo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zoper sklep z dne 05. 01. 2011 se nihče ni pritožil. Torej je postal pravnomočen in zavezuje sodišče in stranke postopka. Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano. Pritožbena graja v tej smeri je torej utemeljena.

6. Po 158. členu Ustave RS je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Zakon pa ne omogoča spremembe pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo odločeno, kdo so stranke postopka. Zato tudi če odločitev prvostopenjskega sodišča o nadaljevanju postopka z M. S. kot prvo toženo stranko ni pravilna, tega ni mogoče več sanirati. Kar je pravnomočno odločeno, je treba šteti za resnično (pozitivna funkcija materialne pravnomočnosti) in o isti stvari ni mogoče več odločati (negativna funkcija materialne pravnomočnosti). V tej fazi postopka je zato brezpredmetno pritožbeno utemeljevanje, zakaj bi moralo sodišče odločiti, da se postopek nadaljuje z A. L. kot prvo toženo stranko. Enako velja za navedbe iz odgovora na pritožbo, da je odločitev, da A. L. ne vstopi v pravdo tudi na strani prvo tožene stranke, pravilna.

7. Glede na obrazloženo je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Ker so tudi stroški, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s to pritožbo, del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), bo moralo tudi o njih odločiti prvostopenjsko sodišče v končni odločbi, saj je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi (154. člen ZPP).