Jedro

V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse mora imeti stranka v primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-9496/2019-5 z dne 5. 9. 2019 in odločba Ministrstva za finance št. DT 499-13-910/2019-2 z dne 11. 5. 2020 se odpravita ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je z odločbo št. DT 4224-7015/2019-000015-09-130-13 z dne 29. 7. 2019 tožeči stranki odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) na območju Občine Hoče-Slivnica za leto 2019 v višini 7.281,55 EUR, med drugim za neopredeljeno zemljišče površine 2.900 m². Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, nakar je FURS pridobil mnenje Občine Hoče-Slivnica št. 4224-0070/2019-002 z dne 26. 8. 2019, iz katerega je izhajalo, da je pravilna kvadratura parcele št. 81/9, k. o. ..., 1.901 m². FURS je nato izdal odločbo št. DT-4224-9496/2019-5 z dne 5. 9. 2019 (izpodbijana prvostopenjska odločba), s katero je nadomestil odločbo z dne 29. 7. 2019 in tožeči stranki odmeril NUSZ v znesku 3.894,19 EUR, namesto predhodno neopredeljenega zemljišča pa je upošteval parcelo št. 89/1, k. o. ..., površine 1.901 m².

2. Zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri je navajala, da ji je tožena stranka zaračunala NUSZ za parcelo št. 89/1, k. o. ..., površine 1.901 m², ki ni v njeni lasti. Pojasnila je, da ima v lasti parcelo št. 81/9, k. o. ..., v skupni površini 2.501 m², na kateri so zgrajeni poslovni prostori (144 m²), nadstrešek za ... in delavnica (565 m²), nadstrešek za ... (122 m²), ostala parcela pa je dvorišče oziroma imajo še 10 parkirnih mest za osebna vozila, kot izhaja iz uporabnega dovoljenja št. 351-755/2007-11 z dne 27. 9. 2008, kar obsega približno 100 m².

3. Ministrstvo za finance je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in je z odločbo št. DT 499-13-910/2019-2 z dne 11. 5. 2020 (izpodbijana drugostopenjska odločba) izrek odločbe DT-4224-9496/2019-5 z dne 5. 9. 2019, ki se nanaša na odmero NUSZ za parcelo št. 89/1, k. o. ..., površine 1.901 m² v znesku 2.737,44 EUR, spremenilo tako, da se pravilno glasi: Zavezancu se odmeri NUSZ za parc. št. 81/9, k. o. ..., površine 1.730 m² v znesku 2.491,20 EUR. Spremeni se znesek skupnih obveznosti iz odločbe in se znesek 3.894,19 EUR nadomesti z zneskom 3.647,95 EUR. V ostalem se pritožba zavrne, stroški postopka pa niso bili priglašeni.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da ne organ prve stopnje ne organ druge stopnje pri izračunu NUSZ nista upoštevala, da skladno s 13. točko 5. člena in 119. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (Medobčinski uradni vestnik št. 28 z dne 30. 12. 2014, v nadaljevanju: Odlok o OPN) vsaj 10% celotne površine gradbene parcele predstavljajo zelene površine (faktor odprtih zelenih površin, v nadaljevanju: FOZP). V 13. točki 5. člena Odloka o OPN je namreč predpisano, da je FOZP razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin ter celotno površino gradbene parcele in da so zelene površine namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi prebivalcev objekta ter zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine, površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča ...).

5. V skladu s 119. členom Odloka o OPN je opredeljen posebni prostorski izvedbeni pogoj (PIP) za gradnjo na območjih gospodarskih con, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (območja z oznako IG), kjer je med drugim zahtevano, da predstavljajo zelene površine najmanj 10% celotne površine gradbene parcele (FOZP = najmanj 10%). Kot izhaja iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja in na tej podlagi pridobljenega uporabnega dovoljenja, znaša FOZP na njihovi parceli skladno s projektno gradbeno dokumentacijo 10,2% oziroma 255 m².

6. V 4. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Hoče-Slivnica (Medobčinski uradni vestnik št. 34, objavljen 16. 2. 2017, v nadaljevanju: Odlok o NUSZ) je določeno, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedenem prostorskem aktu dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka. V tretjem odstavku 2. člena Odloka o NUSZ pa je določeno, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

7. Ker torej na 10,2 % dela parcele št. 81/9, k. o. ... zaradi upoštevanja FOZP ni dopustna gradnja, bi morala tožena stranka v skladu s 4. členom Odloka o NUSZ od nezazidane površine parcele št. 81/9, k. o. ..., ki znaša 1.730 m², odšteti 255 m² zelene površine in NUSZ obračunati od površine 1.475 m² ter navedeno tudi ustrezno točkovati.

8. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani odločbi odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za parcelo št. 81/9, k. o. ..., v lasti tožeče stranke, oziroma vprašanje, ali je treba od nezazidane površine 1.730 m² odšteti še 10,2% zelenih površin (t. i. FOZP).

12. V predmetni zadevi je drugostopenjski organ po ugotovitvi, da je v izpodbijani prvostopenjski odločbi napačno navedena parcela št. 89/1 namesto pravilne parcele št. 81/9, na podlagi drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) sam rešil zadevo, pri čemer se je skliceval na mnenje Občine Hoče-Slivnica št. 4224-0070/2019-004 z dne 10. 12. 2019. 13. Občina Hoče-Slivnica je v mnenju št. 4224-0070/2019-004 z dne 10. 12. 2019 pojasnila, da je davčnemu organu posredovala pravilen podatek o številki parcele 81/9, k. o. ..., kar je razvidno iz mnenja št. 4224-0070/2019-002 z dne 26. 8. 2019, do napake pa je prišlo na strani FURS pri izdaji nadomestne odločbe. Pojasnila je še, da se upošteva uradni podatek o velikosti zemljišča, ki ni pod stavbo in se uporablja za namene parkirišča, saj je iz dejavnosti družbe razvidno, da se površina uporablja za parkirišča ... Priložila je tudi izpis iz Prostorsko informacijskega sistema (PISO).

14. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, mnenje Občine Hoče-Slivnica št. 4224-0070/2019-004 z dne 10. 12. 2019 in priložen izpis iz aplikacije PISO nista bila posredovana tožeči stranki, kar pomeni, da tožeča stranka ni imela možnosti, da se opredeli do navedenih dokazov, čeprav je drugostopenjski organ na mnenje, pridobljeno po vložitvi pritožbe, oprl svojo odločitev.

15. V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse mora imeti stranka v primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji.1 Skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

16. Po presoji sodišča tožeča stranka dejstev in dokazov, na katere se je prvič sklicevala v tožbi (52. člen ZUS-1), v posledici kršitve načela kontradiktornosti (9. člen ZUP) upravičeno ni mogla uveljavljati že v postopku pred pritožbenim organom, saj je bila v izpodbijani prvostopenjski odločbi navedena napačna parcela št. 89/1, k. o. ..., ki ni v lasti tožeče stranke. Površina zemljišča, od katere je bil obračunan NUSZ, torej podatki glede parcele št. 81/9, k. o. ..., na katere je drugostopenjski organ oprl svojo odločitev, pa so bili pridobljeni šele po vložitvi pritožbe in niso bili posredovani tožeči stranki.

17. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v obravnavanem primeru tožeči stranki tovrstna možnost ni bila dana, je prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

18. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, ki se bo moral opredeliti do vprašanja, ali se lahko NUSZ glede na določbo 4. člena Odloka o NUSZ odmeri tudi za nezazidan del parcele št. 81/9, k. o. ..., v delu 10,2% FOZP, nato pa bo moral ponovno odločiti o odmeri NUSZ.

19. Sodišče je na podlagi 1. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-12 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Tudi glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)3. Sodišče je zato odločitev sprejelo na seji senata.

20. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki sta jo v postopku upravnega spora zastopala odvetnika kot pooblaščenca, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV (odvetnika sta namreč zavezanca za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

22. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako npr. sodbi Upravnega sodišča RS III U 344/2016 z dne 2. 2. 2019 in I U 1555/2015 z dne 19. 1. 2017. 2 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6. 3 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini v Italy, št.44759/98, z dne 12. julij 2001, točka 25 in Študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakultete v Ljubljani, 2018, str. 37.