Jedro

Sankcija za nezakonito pridobitev lastnih delnic je njihova odsvojitev oz. umik, pri čemer pa ni predvidena posebna sankcija, če družba tega ne stori.

ZGD-F ne določa, komu od zaposlenih naj družba ponudi v odkup lastne delnice, ki jih je odkupila z namenom, da jih pozneje ponudi v odkup delavcem. Prav tako ne določa v kakšni višini oz. koliko delnic naj ponudi v odkup kateremu od zaposlenih. Zato lahko avtonomno odloči, ali jih bo ponudila v odkup vsem delavcem ali samo nekaterim. Delnice pa lahko ponudi v odkup tudi upravi, pod pogojem, da gre za člane uprave, ki so v družbi zaposleni. Lahko pa družba v nadaljevanju s tako pridobljenimi delnicami drugače razpolaga, lahko razpolaga tudi z nezakonito pridobljenimi delnicami, vendar pa mora pri tem upoštevati načelo enakega položaja (obravnavanja) delničarjev (in tudi prednostno pravico delničarjev).

Kršitev načela enakega obravnavanja delničarjev ne vodi do ničnosti, ampak zgolj do izpodbojnosti, saj kršitev tega načela zadeva le tiste delničarje, ki so bili s takšnim sklepom prizadeti, razen če gre za izigravanje zakona, za obid 219. oz. 313. člena ZGD-F, ko izpodbojnost zaradi fravdolence preide v ničnost. Z razpolaganjem z lastnimi delnicami v nasprotju z 219. členom ZGD-F je povezana nevarnost spreminjanja članskih razmerij v družbi proti volji delničarjev. To se lahko zgodi, če se odsvajanje lastnih delnic osredotoči samo na določene oz. izbrane delničarje, ki npr. želijo pridobiti ali okrepiti kontrolni vpliv v družbi na račun drugih delničarjev, ki možnosti odkupa lastnih delnic nimajo, in ki lahko tako svoj dotedanji vpliv izgubijo. Če ima uprava takšno možnost vplivanja na člansko strukturo družbe, se s tem poruši ravnotežje med organi družbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke proti sklepu o začasni odredbi (z dne 27.05.2002, opr. št. V Pg 45/2002-3), s katerim je drugotoženi stranki prepovedalo razpolaganje z 23.787 delnicami prvotožene stranke, KDD - Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana pa izvršitev vpisa prenosa lastništva na 23.787 delnicah drugotožene stranke (1. točka); drugotoženi stranki prepovedalo vsakršno izvrševanje pravic iz 23.787 delnic prvotožene stranke, prvotoženi stranki pa omogočanje takšnega izvrševanja pravic (2. točka); določilo, da izdana začasna odredba traja do pravnomočne odločitve v gospodarskem sporu (3. točka); ter toženi stranki za primer kršitve prepovedi iz 1. in 2. točke zagrozilo z denarno kaznijo v višini 10.000.000,00 SIT (4. točka).

Tožena stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo ugovoru, razveljavitvijo sklepa o začasni odredbi in zavrnitvijo predloga tožeče stranke, podrejeno pa njegovo razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi navedbe tožeče stranke iz "odgovora na ugovor zoper začasno odredbo" (zap. št. 8) in iz njegove "dopolnitve" (zap. št. 9). Gre npr. za navedbe o nagradi za "motiviranost drugotožene stranke" v višini 48.584.947,50 SIT (16. in tudi 19.), o "poslovnih povezavah udeležencev" (13. in tudi 19.) ter o tem, da je prvotožena stranka delnice prodala delavcu, ki je bil v času prodaje zaposlen v družbi šele pol leta (19.). Ker sta bili navedeni vlogi toženi stranki vročeni šele hkrati z izpodbijanim sklepom, ni imela možnosti, da se izjavi o navedbah tožeče stranke (1. odstavek 5. člena ZPP). Pravica stranke, da se izjavi glede navedb in predlogov nasprotne stranke, ki vplivajo na odločitev sodišča, in pravica, da enakopravno sodeluje v samem postopku, pa predpostavljata, da je stranka seznanjena oz. da ima pravico biti seznanjena z vsemi navedbami in predlogi, ter obveznost sodišča, da stranko seznani (vroči vloge nasprotne stranke) z navedbami in predlogi nasprotne stranke (gl. razloge odločbe Ustavnega sodišča z dne 16.05.2002, št. Up-329/01, 7., objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 49/2002).

Ker je torej podana uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da tožeča stranka izdaje začasne odredbe ni predlagala v zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine prvotožene stranke (z dne 18.06.1996 in z dne 22.06.2000) za oblikovanje sklada lastnih delnic niti pravnega posla o pridobitvi lastnih delnic, ampak pravnega posla o njihovi odsvojitvi. Zato je brezpredmetno razlogovanje sodišča prve stopnje o nezakoniti pridobitvi lastnih delnic s strani prvotožene stranke. Morebitna neveljavnost (ničnost) pravnega posla o pridobitvi lastnih delnic (zaradi zakonske prepovedi njihove pridobitve) namreč nima za posledico neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla o odsvojitvi lastnih delnic (pogodbe o prodaji in nakupu 23.787 delnic z dne 17.05.2002 z aneksom št. 1 z dne 20.05.2002). Zato (saj Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-F) pri nezakoniti odsvojitvi lastnih delnic (za razliko od njihove nezakonite pridobitve) ne določa neveljavnosti zavezovalnega posla in veljavnosti razpolagalnega posla) je treba preizkusiti, ali so bile pri odsvojitvi lastnih delnic kršene druge splošne predpostavke (iz ZGD-F oz. iz Obligacijskega zakonika (OZ)). Zakon namreč ne prepoveduje odsvojitve lastnih delnic, ampak jo v primeru njihove nezakonite pridobitve celo narekuje (v 1. odstavku 243. člena ZGD-F, pri čemer pa za družbo ni predvidena posebna sankcija, če delnic ne odsvoji v enem letu po njihovi nezakoniti prodobitvi, kakor tudi ne, če jih ne umakne, če jih ne odsvoji v roku enega leta po njihovi pridobitvi (3. odstavek 243. člena ZGD-F).

Ker tožeča stranka tudi ni izpodbijala sklepa uprave prvotožene stranke o odsvojitvi lasnih delnic (z dne 19.03.2002), naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku preizkusi, ali je v okviru izdane začasne odredbe verjetno izkazala obstoj terjatve na ugotovitev ničnosti pravnega posla o odsvojitvi lastnih delnic in posledično terjatve na dosego izjave volje prvotožene stranke z vsebino naloga za ustezno preknjižbo na računih vrednostnih papirjev pri KDD (po določbah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP)).

Pri tem naj sodišče prve stopnje upošteva, da lahko družba lastne delnice, ki jih je odkupila z namenom, da jih pozneje ponudi v odkup delavcem, ponudi v odkup vsem delavcem ali samo nekaterim, lahko pa tudi upravi, pod pogojem, da gre za člane uprave, ki so v družbi zaposleni (gl. prispevek dr. Marijana Kocbeka, ki je bil pod naslovom "Oblikovanje sklada lastnih delnic" objavljen v reviji Podjetje in delo, št. 2/1997, str. 237). Lahko pa družba v nadaljevanju s tako pridobljenimi delnicami drugače razpolaga, lahko razpolaga tudi z nezakonito pridobljenimi delnicami, vendar pa je uprava pri tem zavezana spoštovati načelo enakega obravnavanja delničarjev iz 219. člena ZGD-F (gl. prispevek mag. Saša Preliča, ki je bil pod naslovom "Dopustnost pridobitve lastnih delnic" objavljen v reviji Pravna praksa, št. 15/2002, str. 6) in smiselno določbe o prednostni pravici delničarjev iz 313. člena ZGD-F (prim. prispevek Petra Podgorelca, ki je bil pod naslovom "Nove možnosti pridobivanja lastnih delnic po predlagani noveli ZGD-F" objavljen v reviji Podjetje in delo, št. 1/2001, str. 30).

Morebitna kršitev načela enakega obravnavanja delničarjev bi sicer bolj kazala na izpodbojnost pravnega posla o odsvojitvi lastnih delnic kot pa na njegovo ničnost, saj krštiev tega načela zadeva le tiste delničarje, ki so bili s takšnim sklepom prizadeti, razen če bi sodišče prve stopnje v okviru navedb tožeče stranke o "nezakonitem špekulativnem poslu" (list. št. 6) ocenilo, da je pri sklenitvi pogodbe z dne 17.05.2002 šlo za izigravanje 219. čl. (in 313. člena) ZGD-F, ko bi lahko štelo, da pravni posel o odsvojitvi lastnih delnic ni samo izpodbijen, ampak tudi ničen, da je izpodbojnost zaradi fravdolence prešla v ničnost. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da naj bi šlo za "zlorabo" (list. št. 48), vendar je pri tem (kljub temu da za začasno odredbo zadostuje izkaz verjetnosti) ostalo nedorečeno, nekonkretno, saj ni odgovorilo na vprašanje, ali je kupec (drugotožena stranka) vedel za omenjeno izigravanje. Pri presoji o tem bistvenem vprašanju pa ne bo nepomembno, da je uprava prvotožene stranke 23.787 delnic odsvojila svojemu članu (drugotoženi stranki), ki do takrat ni bila delničar, in sicer takoj po razveljavitvi sklepa o začasni odredbi (gl. sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.05.2002, opr. št. V Pg 26/2002, v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 02.04.2002, opr. št. V Pg 26/2002), pri čemer je pogodbo z dne 17.05.2002 namesto predsednika nadzornega sveta prvotožene stranke (275. člen ZGD-F) podpisal generalni direktor prvotožene stranke.

Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da je verjetno izkazan obstoj terjatve tožeče stranke, bo imelo podlago za zavrnitev ugovora proti sklepu z dne 27.05.2002, opr. št. V Pg 45/2002-3, saj ne more biti dvoma, da je tožeča stranka sicer izkazala verjeten obstoj predpostavke iz druge alineje 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Z razpolaganjem z lastnimi delnicami je namreč povezana nevarnost spreminjanja članskih razmerij v družbi proti volji delničarjev. To se lahko zgodi zaradi nespoštovanja načela iz 219. člena ZGD-F, če se odsvajanje lastnih delnic osredotoči samo na določene oz. izbrane delničarje, ki npr. želijo pridobiti ali okrepiti kontrolni vpliv v družbi na račun drugih delničarjev, ki možnosti odkupa lastnih delnic nimajo, in ki lahko tako svoj dotedanji vpliv izgubijo. Če ima uprava takšno možnost vplivanja na člansko strukturo družbe, se s tem namreč poruši ravnotežje med organi družbe (prim. že navedeni prispevek Petra Podgorelca).

V konkretnem primeru je očitno uprava prvotožene stranke s prodajo 23.787 delnic drugotoženi stranki, ki naj bi bila poslovno povezana z D. d.d. Ljubljana, onemogočila drugotožeči stranki, da poleg 1,746% glasovalnih upravičenj pridobi dodatnih 7,086% glasovalnih upravičenj, kar bi ji omogočilo, da skupaj s prvotožečo stranko, ki ima 37,652% glasovalnih upravičenj, preglasuje D. d.d. Ljubljana, ki ima 40,032% glasovalnih upravičenj. S tem pa tožeča stranka izkazuje pravni interes za vloženo tožbo in tudi za izdano začasno odredbo.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pridržalo za končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP).