Jedro

Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.

Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku z naslednjo vsebino: "ugotovi se, da je obstajala izvenzakonska skupnost med tožnico A. A., ..., in dne 20.12.2001 umrlem B. B., ..., od jeseni leta 1999 do smrti B. B. 20.12.2001, in da ima zato tožnica pravico do dedovanja v zapuščinskem postopku na Okrajnem sodišču v Radovljici (opr. št. D 1/2002)".

2.

Pritožbeno sodišče je ugodilo toženčevi pritožbi proti prvostopenjski sodbi in to sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3.

Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi predstavljali "razlogi" sodišča druge stopnje, ki so nejasni in med seboj v nasprotju zato, ker je sodišče ob ugotovitvi, da je bila sklenjena poroka po islamskih verskih predpisih, štelo da zveza tožnice in B. B. ni imela zunanjih, objektivnih elementov življenjske skupnosti. Revidentka poudarja, da so bile v njenem primeru podane vse predpostavke zunajzakonske skupnosti. Nedvomno je bila izkazana osebna skupnost, kot osnova za zunajzakonsko skupnost. Nikakor ni logično pričakovati, da bi partnerja zvezo izkazovala tudi s skupnim nepretrganim bivanjem, saj je bil utemeljen razlog tožnice - skrb za sina, v postopku evidenten, po drugi strani pa je nedvomno dokaz njune osebne skupnosti, da sta partnerja sklenila poroko po islamskih verskih predpisih. Zato je njuna zveza imela tudi zunanje, objektivne znake življenjske skupnosti. Sodišče revidentke je, da za obstoj zunajzakonske skupnosti ni treba, da sta partnerja nepretrgano skupaj, saj gre tudi pri začasno ali občasno ločenem življenju za življenjsko skupnost, če sta se partnerja o tem tako sporazumela in če so za to objektivni razlogi.

4.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril. 5.

Revizija ni utemeljena.

6.

V revizijskih trditvah ni konkretizirana nobena od relevantnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, z izjemo stališča, da so razlogi sodbe "nejasni in s seboj v nasprotju" zato, ker naj bi partnerska zveza ne imela zunanjih znakov izvenzakonske skupnosti kljub ugotovitvi, da sta partnerja sklenila poroko po verskih predpisih. S tem v zvezi je bistveno, da je pritožbeno sodišče jasno utemeljilo svoje stališče o naravi partnerske zveze, revizijski očitek neskladja med ugotovljenim dejstvom in pravno posledico, pa po svoji vsebini predstavlja očitek zmotne uporabe materialnega prava.

7.

Revizijski preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava je povezan z upoštevanjem tistih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in predstavljajo podlago odločanja pritožbenega sodišča (primerjaj tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). S tem v zvezi so odločilna naslednja dejstva: – zveza tožnice s pokojnim očetom toženca je trajala približno dve leti; – tožnica in pokojnik sta živela ločeno in je vsak vodil svoje gospodinjstvo; – skupno sta preživljala vikende in prosti čas; – po sklenitvi zakonske zveze sta nameravala vzpostaviti skupno gospodinjstvo na B., kasneje pa se preseliti v Z. 8.

Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju - ZD je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živeli v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze. Zato je tudi pri uporabi pravnega standarda "dalj časa trajajoče življenjske skupnosti" pravilna ozka razlaga tega instituta. S tem v zvezi je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da zgolj skupno preživljanje vikendov in prostega časa ter načrtovanje skupnega življenja po sklenitvi zakonske zveze, ne zadošča za opredelitev spornega razmerja kot dalj časa trajajoče življenjske skupnosti. Pri tem samo po sebi tudi ni odločilna okoliščina, da sta se tožnica in toženčev oče poročila po islamskih verskih običajih, saj se zaradi tega vsebina njunega razmerja ni spremenila, verska poroka pa nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.

9.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP.