Up-467/03 - 12

6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 500/2002 z dne 8. 4. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 301/94 z dne 13. 3. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek pritožnika na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah in izstavitev listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice, ter oba podrejena tožbena zahtevka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Nasprotuje stališču sodišč, da za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ne zadošča le pravni naslov (v konkretnem primeru realizirana ustna menjalna pogodba), temveč je potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Navaja, da se je sodišče v obrazložitvi sklicevalo na pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ), ki se po mnenju pritožnika v času pridobitve pravnega naslova niso uporabljala. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati načelo realizacije, po katerem za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zadostuje realizirana pogodba. To načelo naj bi bilo sprejeto v sodni praksi. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki je poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, med drugim izhaja, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Za kršitev omenjene človekove pravice gre, če sta izpolnjena oba pogoja. Pritožnik pa ni izkazal nobenega. Pritožnik se sklicuje na sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru št. P 266/79 z dne 2. 3. 1982 in na sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 112/93 z dne 24. 3. 1993. Očitek o odstopu od sodne prakse je mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj iste stopnje. Pritožnik bi zato moral izkazati, da je Višje sodišče, ki je na zadnji stopnji odločilo o njegovi zadevi, v enakih primerih odločalo drugače. Tudi sicer ena sama drugačna sodna odločba odstopa od uveljavljene sodne prakse še ne izkazuje.

5.Z vidika zatrjevane kršitve 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben še očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo podrejena tožbena zahtevka. Vendar je ta očitek neutemeljen. Tako Okrajno kot Višje sodišče sta zavrnitev podrejenih zahtevkov ustrezno in razumljivo obrazložili in svoji odločitvi podprli z argumenti, ki jih uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo. Pritožnikovo drugačno razumevanje prava, kot ga razumeta sodišči, pa ne zadošča za utemeljitev zatrjevane kršitve.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić