Jedro

Izpodbijani del sklepa, v katerem je navedeno, v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.

Izrek

Pritožbo dolžnice se kot nedovoljeno z a v r ž e .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba nadaljuje v obsegu neplačanega dela glavnice 1.410,00 SIT, obresti v znesku 1.577,00 SIT in izvršilnih stroškov upnice v znesku 6.175,00 SIT, skupaj v znesku 9.162,00 SIT, v preostalem delu pa je izvršbo ustavilo. Takšno odločitev je sprejelo na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo.

Dolžnica je proti temu sklepu vložila laično pritožbo v kateri v bistvu navaja, da upnici ni ničesar več dolžna. Razumeti je, da uveljavlja pritožbo zoper prvostopni sklep s katerim se izvršba v delu nadaljuje, iz pritožbenih razlogov smiselne zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 14. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP).

Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v delu, kolikor se njegov izrek nanaša na nadaljevanje izvršbe.

Pritožba ni dovoljena.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pokaže, da predstavlja izpodbijani sklep po svoji vsebini odločitev o delnem umiku izvršilnega predloga. Zato bi praviloma njegov izrek moral opredeliti, v katerem delu se izvršba ustavi, v ostalem pa, da se nadaljuje in ne obratno. Zato je ugotoviti, da ima značaj sodne odločbe oz. sklepa le tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo po delnem umiku izvršilnega predloga delno ustavilo. Ostali del odločbe pa po svoji vsebini ni odločitev sodišča, saj je o tem delu izvršilnega predloga sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o izvršbi z dne 23. 1. 1996 opr. štev.

II IVL 113/96 in o tem delu ni moglo ponovno odločati. Zato izpodbijani del sklepa, v katerem je navedeno, v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.

Ob povedanem se pokaže, da pritožba dolžnice, ki izpodbija ravno izpodbijani del glede nadaljevanja izvršbe, ni dopustna. Zato je bilo odločiti kot v izreku (člen 380 točka 1 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Sicer pa je pritožnica v pritožbi smiselno navedla samo takšne razloge , ki bi jih morala navesti že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki pa bi ga morala vložiti v roku 8 dni od njegovega prejema. Dolžnica pa bo lahko v nadaljevanju izvršbe z ustreznimi dokazi aktivno sodelovala v dokazovanju zatrjevanega popolnega plačila upnice.

Odločitev o pritožbenih stroških je izostala, ker jih pritožnica ni uveljavljala.