Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki, če se postopek začne po uradni dolžnosti, saj tožnica v inšpekcijskem postopku, ki ni bil začet proti njej pač pa proti gospodarski družbi B.B.B d.o.o., še nima položaja stranke.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v točki 1 izreka zavrgla pritožbo tožnice zaradi molka Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota A., v točki 2 izreka pa je zavrgla tožničino zahtevo po nadzorstveni pravici za odpravo in razveljavitev upravne zadeve Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote A. z dne .... V obrazložitvi navaja, da je Tržni inšpektorat RS, Enota A. dne ... opravil inšpekcijski pregled v poslovni enoti družbe B.B.B. d.o.o. z namenom kontrole varnostnih zahtev za plavajoče sedeže in rokavčke. Ker je bilo ugotovljeno, da plavajoči sedeži C., ki so v prodaji, njihov distributer pa je tožeča stranka, nimajo priloženih ustreznih navodil za uporabo in niso opremljeni z ustreznimi nalepkami, je na zahtevo upravnega organa prve stopnje z dne ... družba B.B.B. d.o.o., dne ... predložila podatke o odgovorni osebi, organ prve stopnje pa v navedenem postopku še ni izdal odločbe. Tožnica je v obravnavani zadevi vložila pritožbo zaradi molka organa ter zahtevo za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici. Organ prve stopnje po 1. odstavku 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 - urad. preč. bes.) o tožničini zahtevi za vstop tožnice kot prizadete stranke v postopek še ni odločil. Po presoji tožene stranke pritožba tožnice zaradi molka organa prve stopnje in zahteva za odpravo in razveljavitev navedene upravne zadeve z dne ... po nadzorstveni pravici nista dovoljeni. Po povzemanju pritožbenih navedb tožnice, v zvezi z odločitvijo v točki 1 izreka navaja, da je pritožbo zaradi molka organa tožnica vložila na podlagi 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki v četrtem odstavku določa, da če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Tožena stranka se z stališčem tožnice ne strinja, ker gre v predmetni zadevi za inšpekcijski postopek, ki ga je organ prve stopnje dne ... uvedel pri gospodarski družbi B.B.B. d.o.o. po uradni dolžnosti, zaradi zaščite javnega interesa (spoštovanja in izvajanja predpisov), in ne na zahtevo stranke, zato tudi tožnica v primeru neizdaje odločbe ne more vložiti pritožbe zaradi molka organa prve stopnje po četrtem odstavku 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Prvi odstavek 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da če pritožba ni dovoljenja, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. V skladu z navedenim je tožena stranka na podlagi določbe 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, pritožbo zaradi molka organa zavrgla kot nedovoljeno. V zvezi z 2. točko izreka tožena stranka citira 274. člen Zakona o splošnem upravnem postopku in prvi odstavek 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in ugotavlja, da vlagateljica vlaga zahtevo za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici zoper zapisnik z dne .... Tožnici pojasnjuje, da zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu, naslovljen nanjo ni upravni akt v smislu določb 1. in 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; upravni akt je tisti akt, s katerim državni organi in organi na podlagi javnih pooblastil, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v upravnih stvareh, to je na področju upravnega prava. V obravnavanem primeru ne gre za primer, s katerim bi prvostopenjski organ odločal s konkretnim upravnim aktom in zoper katerega bi vlagateljica lahko vložila zahtevo za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici. Predmet zahteve je v skladu z določbo 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku lahko samo odločba, izdana v upravnem postopku na prvi stopnji. Ker v obravnavanem primeru ni bilo odločeno s konkretnim upravnim aktom - odločbo - odprava in razveljavitev zapisnika oziroma celotne upravne zadeve po nadzorstveni pravici pa ni dovoljena, je bilo treba v skladu z določbo 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, odločiti tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo iz tožbenih razlogov navedenih v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu. Zatrjuje, da je tožena stranka, zato, ker se izpodbijana odločba zaradi neustrezne obrazložitve sploh ne da preizkusiti, bistveno kršila pravila postopka. Ker se iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne da razbrati pravne podlage, ki jo mora odločba vsebovati po 4. točki 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, so kršena načela zakonitosti, pravne varnosti in pravne predvidljivosti in ustavne pravice določene v 28. in 29. členu Ustave Republike Slovenije. Tožnica se s stališčem tožene stranke ne strinja, saj meni, da bi morala tožena stranka v skladu s 2. odstavkom 207. člena, ob upoštevanju določbe 4. odstavka 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, vsebinsko upoštevati njeno pritožbo in bi se morala izjasniti tudi o pritožbenih navedbah tožnice. Ker tega tožena stranka ni storila, je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita in jo je že zato potrebno odpraviti. Tožnica ob tem poudarja, da je njena pritožba v obravnavani zadevi dovoljena. V nadaljevanju navaja, da ji je bila zaradi omejene možnosti preizkusa izpodbijane odločbe, onemogočena vložitev učinkovitega pravnega sredstva. Ker je stališče tožene stranke, da molk organa ne more nastopiti v zadevah, ki so uvedene po uradni dolžnosti glede na določbo 1. odstavka 222. člena ZUP nezakonito, tožnica meni, da je izpolnila vse pogoje za pritožbeni razlog po 4. točki 1. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in je zato podan tudi tožbeni razlog določen v 2. točki 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo, s katero je tožena stranka zaradi neupoštevanja pritožbenih razlogov določenih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP in bistvenih kršitev upravnega postopka (3. in 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), kršila tudi že navedena načela postopka in ustave, odpravi. Skupaj s tožbo vlaga tožnica tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks z utemeljitvijo, da bi bilo s plačilom takse resno ogroženo poslovanje tožnice.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila upravne spise.

Zastopnik javnega interesa Republike Slovenije, ki je prijavil udeležbo v tem upravnem sporu, odgovora na tožbo ni podal. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97. 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US - ZUS), razen izjem, ki so določene v čelnih od 105. do 107. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranem Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 in 22/05 - uradno prečiščeno besedilo (ZUP-UPB1) - v nadaljevanju ZUP) in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odgovorila na pritožbene navedbe in navedbe podane v zahtevi za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici ter podala pravilne razloge za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnice, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe predpisov in bistvene kršitve določb upravnega postopka, podani z okoliščinami na katere se sklicuje. V obravnavani zadevi temelji 1. točka izreka izpodbijane odločbe na 222. in 246. členu ZUP in nespornem dejstvu, da predmet izpodbijane odločbe ni zahteva z dne ... za vstop tožnice kot prizadete stranke v inšpekcijski postopek, v katerem je tržni inšpektor enote A. dne ... sestavil zapisnik o inšpekcijskem pregledu, saj se pritožba tožnice ne nanaša na izdajo odločbe v zvezi z njeno zahtevo z dne .... To pa pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za primer, ko mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki, če se postopek začne po uradni dolžnosti, saj tožnica v inšpekcijskem postopku, ki ni bil začet proti njej pač pa proti gospodarski družbi B.B.B d.o.o., še nima položaja stranke. Zato tudi uporaba 1. odstavka 222. člena ZUP v delu, na katerega se sklicuje tožnica, ni določena za subjekte, ki po določbah ZUP nimajo položaja stranke v postopku začetem po uradni dolžnosti. Brez dejanske in pravne podlage pa so tudi tožbeni očitki, ki se nanašajo na kršitev določb ZUP, kršitev načel upravnega postopka in ustavnih načel, saj je tožena stranka na podlagi dejstev, ki jih je v izpodbijani odločbi ugotovila in na podlagi določb ZUP, ki jih je v obrazložitvi navedla, tožnici razumljivo in pravilno navedla razloge, zaradi katerih je zavrgla njeno pritožbo vloženo zaradi molka organa v inšpekcijski zadevi začeti proti drugi pravni osebi in ne tožnici, kot tudi razloge zaradi katerih je morala v zadevi, v kateri o pravici stranke v inšpekcijskem postopku sploh še ni bilo odločeno z upravnim aktom, zavreči tudi tožničino zahtevo vloženo v postopku nadzorstvene pravice.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Oprostitev plačila sodnih taks urejata Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 70/00, 93/01, 77/02, 99/02-odl. US, 73/03-odl.US in 121/03, v nadaljnjem besedilu: ZST), ki glede oprostitve ali druge oblike taksne ugodnosti za pravne osebe ne predvideva, ter Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu z določbo 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. Ustavnega sodišča, v nadaljnjem besedilu: ZUS) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Po določbi 5. odstavka 168. člena ZPP lahko sodišče oprosti pravno osebo plačila taks samo za vloge iz 105.a člena tega zakona, če pravna oseba nima sredstev in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Omenjena določba 105.a člena ZPP pa določa, da se tožbi, nasprotni tožbi, predlogu za sporazumno razvezo, tožbi, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlogu za obnovo postopka, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu za zavarovanje dokazov in predlogu za poskus poravnave ter vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, mora priložiti dokazilo o plačilu dolžne sodne takse, sicer po 2. odstavku istega člena, če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s tako vlogo kot z nepopolno in se šteje, da je vloga umaknjena, če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev.

Ker se določba 105.a člena ZPP v upravnih sporih ne uporablja, kar pomeni, da če tožeča stranka hkrati s tožbo ne predloži dokazila o plačilu sodnih taks, sodišče takšne tožbe ne šteje za nepopolno, temveč jo kljub temu obravnava, za taksno oprostitev tožeče stranke - pravne osebe v zakonu ni pravne podlage. Da se institut taksne oprostitve uporablja tudi za pravne osebe predvsem v primerih, ko bi neplačilo takse pomenilo za stranko ogrozitev sodnega varstva, je razbrati tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-255/99-28 z dne 5.6.2003 (Uradni list RS, št. 58/03), s katero je bil razveljavljen prejšnji 6. odstavek 168. člena ZPP, ki je izključeval taksne ugodnosti za pravne osebe. Nevarnosti, da bi zaradi neplačila sodnih taks tožeči stranki bila onemogočena uspešna vložitev tožbe oziroma da bi to pripeljalo do kršitve pravice do sodnega varstva, pa v upravnem sporu ni.

Zaradi vsega navedenega sodišče predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.