Jedro

Zgolj to, da je bil na obrazcu občinske komisije za ocenjevanje škode pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 33006-1856/2018/2 z dne 6. 6. 2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrgla tožnikov zahtevek za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da je v skladu s šestim odstavkom 18. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (v nadaljevanju ZUOPPKP) minister, pristojen za kmetijstvo, v Uradnem listu RS, št. 3/18 objavil Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov, v katerem je bilo določeno, da se vlaganje zahtevkov prične 5. 2. 2018. Ker 18. člen ZUOPPKP določa, da se zahtevki vlagajo v roku 30 dni od datuma začetka vlaganja, to pomeni, da je bil rok za vložitev zahtevkov 6. 3. 2018. Pri preizkusu tožnikovega zahtevka je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik zahtevek vložil šele dne 30. 5. 2018, torej prepozno in ga je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. 2. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve povzema vsebino izpodbijanega sklepa in tožnikove pritožbe, nato pa na podlagi pregleda dokumentov zadeve zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. V nadaljevanju povzema vsebino določbe 18. člena ZUOPPKP in Obvestila o datumu začetka vlaganja zahtevkov. Pojasnjuje, da ZUOPPKP določa, da se kot zahtevek šteje izpolnjen in podpisan predtiskan obrazec, ki bi moral biti prvostopenjskemu organ posredovan v roku od 5. 2. do 6. 3. 2018. Predtiskan obrazec je bil tožniku dne 31. 1. 2018 tudi poslan na naslov njegovega kmetijskega gospodarstva. Tožnik takega obrazca ni vrnil prvostopenjskemu organu, kar priznava tudi sam in ga zato tudi ni bilo mogoče pozivati k njegovi dopolnitvi, tako kot to uveljavlja v pritožbi. Dne 30. 5. 2018 je tožnik prvostopenjskemu organu poslal dopis v zvezi z vlogo glede pozebe, nato pa po pozivu prvostopenjskega organa pojasnil, da zaproša, da se o tej njegovi vlogi odloča v skladu s predpisi. Prvostopenjski organ je zato njegovo vlogo pravilno obravnaval kot zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva zaradi pozebe ter ugotovil, da je ta prepozen in zato tudi ni izpolnjeval pogojev za obravnavo.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov, sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter ugotovi, da je upravičen do povrnitve škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 in to na vseh prizadetih površinah njegovega kmetijskega gospodarstva, oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške tega postopka.

4. Tožnik navaja, da je tožena stranka izdala odločbo, ki ne ustreza njegovemu zahtevku oziroma situaciji po pozebi 2017 na njegovem kmetijskem gospodarstvu. To, da je bila v aprilu 2017 močna pozeba, je splošno znano dejstvo. V predpisanem roku je škodo, ki je nastala na njegovem kmetijskem gospodarstvu, prijavil Občini Ilirska Bistrica, in sicer dne 7. 5. 2018 z vlogo "Ocena škode na kmetijskih kulturah, dokument št. 0034-11027717-209-0015". Skladno s tem mu je občinska komisija za ocenjevanje škode določila odstotek poškodovanosti glede na posamezno kulturo. Na vlogi je bilo navedeno: "Ta ocena škode se šteje kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, če bo Vlada Republike Slovenije za naravno nesrečo, v kateri je bila ta ocena škode narejena, odločila, da se uporabijo sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, in sprejela predpisan program odprave posledic škode (Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, Uradni list RS št. 114/05-UPB, 90/07 in 102/07)". Ker ga občina ni pozvala na morebitno dopolnitev vloge, je štel, da je ta popolna. Občina ga je obvestila, da je vlogo posredovala pristojnemu organu, to je civilni zaščiti, katera je njegovo vlogo odstopila prvostopenjskemu organu, kot je ugotovil po pridobljenih informacijah v telefonskem razgovoru. Dne 30. 5. 2018 je prvostopenjskemu organu poslal dopis, s katerim je poizvedoval glede reševanja vloge, namesto tega pa prejel sedaj izpodbijani sklep, s katerim pa je bila zavrnjena njegova poizvedba št. 3306-1856/2018/1 z dne 30. 5. 2018. O njegovi vlogi, ki jo je vložil pri občini, pa doslej še ni bilo odločeno.

5. Vlada je sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, s čimer je bil izpolnjen pogoj za obravnavo njegovega zahtevka, kot je bil zapisan na njegovi vlogi. Podatki iz njegove vloge in podatki na obrazcu "Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva (pozeba 2017)" so identični in bi zato moral prvostopenjski organ njegovo vlogo, po tem, ko jo je prejel od občine, obravnavati v skladu z obvestilom na vlogi, in to ob upoštevanju načela zakonitosti, načela varstva pravic strank in načela ugotovitve materialne resnice. Namesto tega pa je njegovo poizvedbo prvostopenjski organ štel kot novo vlogo in jo zavrgel, drugostopenjski organ pa sledil taki odločitvi, kar pa ni v skladu z zakonodajo RS. Z vlogo je namreč le poizvedoval o poteku postopka, prvostopenjski organ pa bi ga moral, če je menil, da ta ne vsebuje informacij, ki so potrebne za rešitev zahtevka, pozvati k dopolnitvi. Ker tožena stranka ni upoštevala podatkov iz vloge, ki jo je vložil pri Občini Ilirska Bistrica, dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno, prav tako je bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Poudarja, da bi moral tožnik v skladu z določbo 18. člena ZUOPPKP zahtevek vložiti pri prvostopenjskem organu, in to v času od 5. 2. do 6. 3. 2018. Predtiskan obrazec zahtevka je bil tožniku dne 31. 1. 2018 tudi poslan na naslov njegovega kmetijskega gospodarstva, vendar pa podpisanega izvoda tega obrazca tožnik prvostopenjskemu organu ni posredoval. K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh tožnikovih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Temeljni zakon, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, je Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN). Ta naravno nesrečo med drugim določa kot nesrečo, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, med katere uvršča tudi spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah, kolikor povzroči škodo v kmetijski proizvodnji in uniči več kakor 30% običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu (2. alineja 3. točke 4. člena ZOPNN). Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu (prvi odstavek 34. člena ZOPNN), o uporabi teh sredstev pa odloča vlada na podlagi ocene neposredne škode in predloga za odpravo posledic škode (prvi odstavek 35.člena ZOPNN). Za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu so pristojni ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in komisije za ocenjevanje škode, imenovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (prvi odstavek 42. člena ZOPNN). Komisije določijo vrsto, čas in geografska območja nastanka neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstoji možnost, da bo škoda v kmetijstvu, ocenjena pred spravilom tega kmetijskega pridelka, presegla 30% običajne letne kmetijske proizvodnje. V takem primeru komisije organizirajo izdelavo ocene neposredne škode po posameznih upravičencih, obrazce o tako prijavljeni škodi pa posredujejo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, ki v roku, ki ga določi vlada, obravnava poročila o oceni škode ter odloči o uporabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic škode (1., 4. in 5. alineja tretjega odstavka 42. člena ZOPNN). Le v primeru, ko se škoda ocenjuje ob spravilu kmetijskih pridelkov, se upravičence obvesti o možnosti, da škodo prijavijo na obrazcu, ki se uporablja tudi za vlogo za pridobitev državne pomoči (3. alineja tretjega odstavka 42. člena ZOPNN).

10. Po tem, ko je Republiko Slovenijo prizadela pozeba med 21. in 22. aprilom 2017, je Državni zbor sprejel ZUOPPKP. Ta je v 2. členu določil, da se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč. ZUOPPKP je 11. členu določil, da o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu odoloči vlada na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vlada sprejme program za odpravo posledic, ki jih v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in to najkasneje v treh mesecih po tem, ko potrdi končno oceno škode, sredstva pa se izplačajo najpozneje v štirih letih po nastanku škode (12. člen ZUOPPKP). Postopek dodelitve sredstev upravičencem in njihove obveznosti je ZUOPPKP uredil v 18. členu. Določil je, da Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje preda podatke o končni oceni škode za potrebe postopkov odločanja Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (torej prvostopenjskemu organu). Ta vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 %, pošlje predtiskan obrazec "Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva", njegova predloga pa se objavi tudi na spletni strani prvostopenjskega organa, ki jo lahko uporabi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki ne prejme predtiskanega obrazca. Izpolnjen in podpisan obrazec se šteje za "Zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva", ki mu mora kmetijstvo gospodarstvo priložiti še morebitno dokazilo o izplačani zavarovalnini. Datum o začetku vlaganja zahtevkov določi minister, ki je pristojen za kmetijstvo, in sicer z objavo v Uradnem listu RS, rok za vlaganje zahtevkov pa je 30 dni od te objave. Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov se objavi tudi na spletnih straneh tega ministrstva, o zahtevkih pa odloča prvostopenjski organ. Skladno s tem je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Uradnem listu RS, št. 3/2018 z dne 12. 1. 2018, objavil Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov, v katerem je določil, da se vlaganje zahtevkov za dodelitev pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva ob pozebi med 21. in 22. aprilom 2017 začne 5. 2. 2018, kar pomeni, da se je rok za vlaganje zahtevkov iztekel v nadaljnjih 30 dneh, torej dne 6. 3. 2018. 11. Tožnik tožbo utemeljuje na trditvi, da je z obrazcem "Ocena škode na kmetijskih kulturah", ki ga je sestavila Uprava za zaščito in reševanje, Komisija z ocenjevanje škode, prijavil škodo, ki je na njegovem kmetijskem gospodarstvu nastala zaradi pozebe. Iz obrazca izhaja, da je bila škoda ocenjena dne 7. 5. 2017 in da je bil oddan občinski komisiji. Na njem je tudi pripis "Ta ocena škode se šteje kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, če bo Vlada Republike Slovenije za naravno nesrečo, v kateri je bila ta ocena škode narejena, odločila, da se uporabijo sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, in sprejela predpisan program odprave posledic škode (Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, Uradni list RS št. 114/05-UPB, 90/07 in 102/07)". Sodišče meni, da zgolj zaradi tega pripisa obrazca še ni mogoče šteti za zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode zaradi pozebe. Iz pripisa namreč izhaja, da se bo ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče le, če bo vlada odločila, da gre za naravno nesrečo in tudi odločila, da se uporabijo sredstva za odpravo posledic škode ter v zvezi s tem sprejela program. Nobenega dvoma sicer ni, da je vlada pozebo med 21. in 22. aprilom 2017 štela za naravno nesrečo in da je o tem sprejela program, vendar pa je Državni zbor sprejel tudi ZUOPPKP, ki je med drugim določil način dodelitve sredstev in obveznosti upravičencev. Ta predpis je v razmerju do ZOPNN specialnejši in novejši predpis, ki je posebej določil, da se za ureditev odprave posledic pozebe med 21. in 22. aprilom 2017 uporabljajo določbe tega predpisa, medtem ko določbe ZOPNN le za vprašanja, ki niso urejena z ZUOPPKP. To pa pomeni, da je za postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic pozebe med 21. in 22. aprilom 2017 treba uporabiti ZUOPPKP. Zgolj to, da je bil na obrazcu za ocenjevanje pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), torej ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode. Občinske komisije, ki so ocenjevale škodo, torej niso bile pristojni organ niti za sprejem zahtevkov za povrnitev škode niti za odločanje o njih. Prvostopenjski organ je na podlagi tako prejetih podatkov vsem kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je prišlo do nastanka škode, poslal prednatisnjeni obrazec, ki ga je moral vsak upravičenec podpisati, priložiti dokazilo o morebitni izplačani zavarovalnini in vrniti (ali v primeru, če takega obrazca ni prejel, izpolniti, podpisati in poslati obrazec, objavljen na spletni strani prvostopenjskega organa), šele ta pa se je štel za vloženi zahtevek. Takega zahtevka pa tožnik v roku, ki ga je določalo Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov ni vložil, četudi mu je bil prednatisnjen obrazec poslan na naslov kmetijskega gospodarstva in za katerega tudi ne navaja, da naj ga ne bi prejel. 12. Tožnik je šele z vlogo z dne 30. 5. 2018 pri prvostopenjskemu organu zahteval odločitev o povrnitvi škode na njegovem kmetijskem gospodarstvu zaradi pozebe ter se pri tem skliceval na ocenitev iz leta 2017, s katero je, kot je navedel, prijavil škodo. Ker, kot je zapisal, o tej vlogi od pristojnega organa ni bil seznanjen, "podaja vlogo za odločanje o zadevi". Tožena stranka je, glede na ta zapis, torej, da podaja vlogo za odločanje, pravilno štela, da je tožnik s tem vložil zahtevek za povrnitev škode, ki mu je nastala ob pozebi med 21. in 22. aprilom 2017 ter po tem, ko je tožnik po njenih pojasnilih glede postopka dodelitve sredstev za povrnitev škode, vztrajal, naj o tem sprejme odločitev, tudi odločila z izpodbijano odločbo. Glede na to, da je torej tožnik zahtevek vložil šele dne 30. 5. 2018, rok za oddajo zahtevkov pa je iztekel že dne 6. 3. 2018, je tožena stranka pravilno ugotovila, da je ta prepozen in ga na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, utemeljeno zavrgla. Po tej zakonski določbi se namreč ob preizkusu zahteve ta zavrže, kolikor ni vložena v predpisanem roku. Ker pa je bil zahtevek prepozen, tudi ni bilo podlage, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala njegovo dopolnitev.

13. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.