Jedro

Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom St .../2020 z dne 16. 12. 2020 začelo postopek upniške prisilne poravnave (v nadaljevanju: UPP) nad dolžnikom. V tem postopku je družba A. (v nadaljevanju: predlagatelj), ki navaja, da je 95 % lastnik deleža dolžnika, kot upnik prijavila tudi dve terjatvi, in sicer (pod PD 155) v znesku 1.144,12 EUR in (pod PD 156) v znesku 281,27 EUR, torej v skupni višini 1.425,39 EUR. Med postopkom je do sedaj vložila že tri predloge za izločitev sodeče sodnice B. B. Vse tri je predsednica Okrožnega sodišča v D., C. C., zavrnila - prvega, vloženega dne 15. 1. 2021, s sklepom Su 101/2021 z dne 21. 1. 2021, drugega, vloženega dne 26. 2. 2021 s sklepom Su 157/2021 z dne 2. 3. 2021, tretjega, vloženega 30. 6. 2022, pa z izpodbijanim sklepom Su 294/2022 z dne 6. 7. 2022. **Povzetek navedb upnika v zadnjem predlogu za izločitev**

2. Kot utemeljen razlog za izločitev sodeče sodnice predlagatelj v zadnjem predlogu vidi njen zapis v obrazložitvi sklepa z dne 8. 6. 2022 (PD 473)1: _„Zagotovo drži, da dolgotrajen postopek prisilne poravnave še dodatno otežuje poslovanje dolžnika, vendar ob tem A. spregleda, da je razlog za dolgotrajnost postopka v veliki meri na strani A., ki z nerazumnimi predlogi, vlaganjem tožb, izpodbijanjem vseh sklepov sodišča ne deluje v korist dolžnika, temveč zasleduje le svoje interese“._ Po predlagateljevem stališču ta razlog skupaj z do sedaj zatrjevanimi tvori _celoto ravnanj_ sodeče sodnice, ki kaže na njeno pristranskost. V svojem predlogu ponovi vse razloge iz zahteve za izločitev z dne 15. 1. 2021 in iz zahteve za izločitev z dne 26. 2. 2021. Ob tem kritizira oba sklepa Su 101/2021 in Su 157/2021, s katerima je predsednica Okrožnega sodišča v D. njegova predloga za izločitev zavrnila.

3. V zvezi z novo zatrjevanim izločitvenim razlogom pa navaja, da iz zgoraj povzetega besedila (v ležečem tekstu) izhaja, da sodeča sodnica meni, (1) da A. z ničemer, kar počne, ne more uspeti, (2) da ta tekst predstavlja njeno vnaprejšnje odločenost o tem, da je insolventnost podana, (3) da je vse, kar počne, nerazumno in ni v korist dolžnika, (4) da ne more dobiti poštenega sojenja in med drugim (5) da A. ne sme zasledovati svojih lastnih interesov. Poudarja, da A. nima želje vlagati številnih pravnih sredstev. Pričakoval pa je, da bo že v predhodnem postopku odločeno o njegovih navedbah, da dolžnik ni insolventen in da ni pogojev za UPP. Proti sklepu o začetku UPP se je pritožil, vendar s pritožbo ni uspel. Nato je vložil še ugovor zoper vodenje postopka UPP, o katerem pa še ni bilo odločeno. Njegov namen je, da se končno že odloči o njegovih navedbah o neobstoju pogojev za UPP, sodeča sodnica pa vsa ta dejanja šteje za nerazumna.

**Izpodbijani sklep**

4. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča D., C. C. (v nadaljevanju: predsednica), predlog za izločitev sodnice B. B. zavrnila. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da novi predlog temelji na enakih razlogih kot prejšnji, zaradi česar se poraja vprašanje zlorabe procesnega položaja predlagatelja, ki ga izvaja s ponavljajočimi in vsebinsko enakimi predlogi za izločitev (7. točka obrazložitve). Poudarjeno je, da je na posamezne, ponovno ponovljene navedbe že odgovorjeno v prejšnjih sklepih, da vsebina odločitve v postopku ne more biti razlog za izločitev, da se v insolvenčnih postopkih, zlasti v postopku UPP kaže izrazito nasprotje interesov med udeleženci, da sodišče v teh postopkih nima funkcije upravljanja družbe, pač pa funkcijo odločanja v sodnem postopku, to odločanje pa je že po svoji naravi izbira, odločitev, s katero pa se vse stranke vedno ne strinjajo - zlasti, če gre za nasprotne interese (9. točka obrazložitve). Institut izločitve sodnika ni namenjen reševanju problema različnosti strokovnih stališč, ampak so temu namenjena pravna sredstva, ki se jih predlagatelj v tem postopku tudi poslužuje in že s tem izkazuje, da gre za njegovo nezadovoljstvo s sodničinimi odločitvami, ne pa za izkaz razlogov in okoliščin, zaradi katerih sodnica ne bi mogla soditi nepristransko. Opozorjeno je tudi, da sta bili obe pritožbi predlagatelja proti sklepoma o izločitvi te sodnice Su 101/2021 in Su 157/2021 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: VSL) Cst 283/2021 z dne 20. 7. 2021 zavrnjeni (PD 340), sklepa pa potrjena (10. točka obrazložitve). Zavzeto je stališče, da sodeča sodnica izvaja zakonska pooblastila skladno z določili ZFPPIPP in da opravlja sodniško funkcijo v skladu z Ustavo RS in zakonom ter da sodi po svoji vesti in nepristransko. Razlog za izločitev tako ne more biti njeno pravno stališče, ki ga je izrazila v postopku (11. točka).

**Predlagateljeva pritožba**

5. Proti temu sklepu se je predlagatelj pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka ter kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Ustave RS ter 6. člena EKČP. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče predlogu za izločitev sodeče sodnice z dne 30. 6. 2022 ugodi.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Pravna podlaga_

7. Z insitutom izločitve, urejenem v 70. do 75. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP, se zagotavlja uresničitev pravice do nepristranskega sojenja. Bistvo te ureditve se kaže v določbi, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo takšne okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče RS in sodna praksa so pri vprašanju odklonitvenih razlogov sprejeli tako imenovani objektivno-subjektivni test. Pri subjektivnem testu se ugotavlja, ali je imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča (subjektivna pristranskost), oziroma ali je iz sodnikovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka in interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodnikove dolžne intelektualne neoporečnosti. Pri objektivnem testu se ugotavlja, ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja, oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.

9. Za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je tako odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

_Odgovori na pritožbene navedbe_

10. Pritožnik je, kot sam navaja, že 15. 1. 2021 vložil predlog za izločitev sodeče sodnice iz razlogov, ki jih je v točki 1.9. novega predloga (PD 479) in naslednjih v celoti ponovil. Ponovno ga je vložil tudi 26. 2. 2021, tokrat s vsebino, ki jo je tudi ponovil v tem predlogu (v točkah 1.15. in naslednjih). Ker pa sam pojasnjuje, da sta bila oba predloga s sklepoma Su 101/2021 in Su 157/2021 (1.8. in 1.16. točka predloga) zavrnjena, ta dva sklepa pa sta, kot rečeno, na podlagi sklepa VSL Cst 283/2021 z dne 2. 7. 2021 postala pravnomočna, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču iz izpodbijanega sklepa (iz 7. točki obrazložitve), saj meni, da ponavljanje starih navedb v novem predlogu, utemeljeno _odpira vprašanje zlorabe procesnih pravic predlagatelja_. V točki 2.3. pritožbe predlagatelj sicer zanika, da novi predlog za izločitev temelji na povsem istih razlogih kot vsi prejšnji, vendar to ne drži, saj iz njegovega pojasnila samega izhaja, da je stare razloge, torej te, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, navedel zato, da bi sodišče videlo, da zadnje očitano ravnanje sodeče sodnice ni edino, ampak eno izmed številnih.

11. Tako presojo pritožbenega sodišča ne nazadnje terja tudi sledeče pojasnilo. Določilo 319. člena ZPP nosi naslov _Pravnomočnost sodbe._ Po določilu prvega odstavka tega člena pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo, če je z njo odločeno o tožbenem zahtevku. Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah. Tako presojo terjajo razglabljanja o objektivnih mejah pravnomočnosti odločbe, pa tudi nekatere sodne odločbe2. Torej je ponovni predlog za izločitev dopusten le iz razlogov, ki jih predlagatelj v dosedanjih predlogih, o katerih je pravnomočno odločeno, ni uveljavljal. Če jih, pa utegne biti presoja o zlorabljanju procesnih pravic utemeljena.

12. V 2.2. točki pritožbe je ponovljeno stališče predlagatelja, da sporni zapis sodeče sodnice v sklepu z dne 8. 6. 2022 kaže na to, da je jasno, (1) da predlagatelj z ničemer, kar počne, ne more uspeti, (2) da ta tekst predstavlja sodničino vnaprejšnje odločenost o tem, da je insolventnost podana, (3) da je vse, kar počne, nerazumno in ni v korist dolžnika, (4) da mora biti tiho in mirno čakati na svojo razlastitev, (5) da ne sme zasledovati svojih lastnih interesov ter (6) da ne more dobiti poštenega sojenja. Hkrati navaja (2.3. točka pritožbe), da se sodišče do teh navedb ni opredelilo, celo več, da njegovega predloga za izločitev niti prebralo ni (2.4. točka pritožbe); da je sicer v 9. točki obrazložitve podalo obširno obrazložitev, ki pa je zgolj navidezna in se v ničemer ne opredeli do nazadnje zatrjevanega izločitvenega razloga; da se zaveda, da ni vsako procesno dejanje sodnika razloga za izločitev, da pa sporni del teksta iz sklepa z dne 8. 6. 2022 gotovo je (2.6. točka pritožbe).

13. Te pritožbene so vse neutemeljene. Niti enega od zgoraj povzetih očitkov od (1) do (6) ni najti v spornem delu sklepa z dne 8. 6. 2022. Predlagatelj je torej temu delu obrazložitve sklepa omenjene očitke _pripisal sam_. Ne glede na to, da take ugotovitve izpodbijani sklep nima, pa je na omenjene očitke v točkah od (1) do (6) predsednica v izpodbijanem sklepu z izpostavljanjem specifičnosti insolvenčnega postopka pravilno odgovorila prav v zgoraj povzeti 9. točki obrazložitve, za katero pritožnik neutemeljeno trdi, da je le navidezna. Zato je pritožbeni očitek, da predsednica predloga za izločitev niti prebrala ni, če ne že žaljiv, pa gotovo neutemeljen.

14. Navedbe iz točke 2.7. pritožbe, kjer predlagatelj ponavlja trditve iz predloga, da je presojo sodišča o insolventnosti dolžnika izpodbijal s pritožbo proti sklepu o začetku UPP, zatem pa še z ugovorom proti vodenju UPP, nimajo ničesar s predlogom za izločitev. Iz teh navedb pritožnik sicer potegne zaključek, da sodeča sodnica meni, da je vse njegovo početje nerazumno, zaradi česar bi morala biti izločena, vendar je to njegovo stališče pravno zmotno. Na te njegove navedbe je pravilno odgovorjeno v zgoraj povzeti 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

15. Pritožbeno navedbo, da sodnica meni, da je vse, kar počne, nerazumno in da je najbolj razumno, da se ne bi pritoževal oziroma dajal izjav, mora torej pritožbeno sodišče presojati v kontekstu spornega dela sklepa z dne 8. 6. 2022. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodeča sodnica v izjavi po četrtem odstavku 73. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP navedla najmanj šest pravnih dejanj predlagatelja (dva v drugem odstavku na prvi strani, na naslednji strani pa še štiri), ki so imela za posledico upočasnitev postopka prisilne poravnave. Ni problem v tem, da predlagatelj dokazuje, da dolžnik ni insolventen. Ne nazadnje bo o tem podal mnenje izvedenec finančne stroke3. Problem so druga dejanja, ki povzročajo zastoj v postopku, kot na primer vsi trije predlogi za izločitev, ki jih je predlagatelj vložil v roku 18 mesecev in so bili vsi pravnomočno zavrnjeni – zadnji s tem sklepom. Zato po presoji pritožbenega sodišča stališče sodeče sodnice iz sklepa z dne 8. 6. 2022 izraža zgolj njeno nezadovoljstvo, ker zaradi takega ravnanja predlagatelja postopka ne more voditi skladno z načelom hitrosti, ki je poudarjeno v ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato razume slabo voljo sodeče sodnice. Ne more pa biti izraz te slabe volje njena izločitev, saj iz povzetega teksta omenjenega sklepa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na njeno pristranskost ali pa na kakršnokoli zlorabo postopka.

16. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodeči sodnici ni zdelo smiselno _vsebinsko_ opredeliti do predlagateljevega predloga za preklic pooblastila za vodenje poslov, češ da je formalistična obrazložitev enostavnejša. Prvič se ta navedba ne nanaša na ta predlog za izločitev, drugič pa je zoper zatrjevano kršitev predlagatelj imel možnost vložiti pravno sredstvo.

17. Pritožbena navedba, da se interes pritožnika, kot več kot 95 % delničarja dolžnika, prekriva z interesom dolžnika, kaže na to, da ima predlagatelj v tem postopku karakter dvoživke. Po eni strani je upnik, interes upnikov pa je, kot sam navaja, da so njihove terjatve plačane v čim višjem znesku. Po drugi strani pa je predlagatelj lastnik dolžnika in kot tak nedvomno zainteresiran, da to tudi ostane. Vendar ne gre spregledati, da je večinski lastnik družbe (v tem primeru predlagatelj) tisti, ki postavlja upravo (posredno ali neposredno), uprava pa mora skrbeti za dolgoročno rast podjetja ob doseganju največje tržne vrednosti lastniškega kapitala. Skrbeti mora za to, da je družba ves čas kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Z viri in naložbami mora gospodariti tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Zagotoviti mora, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja. Redno mora tudi spremljati in preverjati svojo kapitalsko ustreznost. V primeru odstopanj pa mora pravočasno sprejeti ustrezne ukrepe. Vsako podjetje tudi stopa v poslovna razmerja z različnimi osebami, od katerih pravo vsaki priznava pravico zahtevati izpolnitev. Uresničitev interesa enega od upnikov pa pride v nasprotje z uresničitvijo interesov drugih upnikov. V takem primeru imajo upniki pravico do sorazmernega sočasnega plačila, ki se uresniči v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave

18. Četudi pritožbeno sodišče razume lastniško težnjo predlagatelja, da ostane 95 % delež dolžnika v njegovih rokah, pa ne gre spregledati, da se po določilih ZFPPIPP po začetku insolvenčnega postopka bolj ali manj omeji poslovna sposobnost dolžnika in prenese na upravitelja. Zato z zatrjevanjem, da se predlagateljevi interesi prekrivajo z dolžnikovimi, predlagatelj ne more izposlovati takšnega položaja, kakršnega ima vsaka družba pred nastopom insolventnosti. Kot izhaja iz izjave sodeče sodnice, je trenutno postopek UPP prekinjen, o vprašanju njegove insolventnosti pa bo podal mnenje izvedenec finančne stroke.

19. Predlagatelj niti ne pove, katero konkretno določilo naj bi bila sodeča sodnica kršila in katero njeno ravnanje kaže na to, da je pristranska. Izpostavlja le njeno jezo, ki jo je izrazila s spornim zapisom. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek iz točke 2.10. pritožbe, da želi sodnica povedati, da je vse podrejeno interesu dolžnika. Pritožnikovo stališče, da je zato pritožnik prikrajšan za pravico do poštenega sojenja, pa preprosto ne drži. 20. Na očitek iz 2.11. točke pritožbe je odgovorjeno že z dosedanjo obrazložitvijo, na pritožbene navedbe iz 2.12. pritožbe pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker niso predmet obravnavane zahteve za izločitev.

**Zaključek**

21. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagatelja za preklic prenosa pooblastil za vodenje poslov z dne 1. 3. 2022. Pritožba predlagatelja proti temu sklepu je bila zavržena s sklepom VSL št. Cst 209/2022 z dne 13. 6. 2022. 2 Npr.: VSL I Ip 2383/2013 z dne 31. 7. 2013, III Ip 1475/2014 z dne 23. 4. 2014... 3 Tako sodeča sodnica v izjavi po 73. členu ZPP; 2. stran, tretji odstavek.