Jedro

Če nasprotni udeleženec med pritožbenim postopkom v zvezi s postopkom za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo umre, odločitev o zavrnitvi predloga ne more postati pravnomočna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo tretjega odstavka 70. člena ZNP-1 in z njim povezanih stroškovnih posledic. O stroških izvedbe dokaza z izvedenko je v takem primeru treba odločiti ob upoštevanju posebne ureditve iz 55. člena ZNP-1, ki sodišču omogoča, da o končni razdelitvi teh stroškov odloči po prostem preudarku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"II. Predlagateljica krije strošek sodne takse. Stroški izvedenke v višini 721,87 EUR se krijejo iz sredstev sodišča."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice A. A. za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo (I. točka izreka) in odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati stroške postopka, ki zajemajo že plačano sodno takso v višini 35,00 EUR in stroške izvedenke v višini 721,87 EUR, ki jih je začasno krilo sodišče (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da mora predlagateljica znesek 721,87 EUR nakazati na depozitni račun Okrajnega sodišča v Ljubljani ter da ga lahko poravna bodisi v enkratnem znesku bodisi v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 361,00 EUR, pri čemer v primeru zamude dolguje tudi zakonske zamudne obresti (III. točka izreka).

2.Predlagateljica je vložila laično pritožbo in se izrecno pritožuje zoper II. točko izreka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški izvedenskega mnenja krijejo iz sredstev sodišča oziroma države, podredno pa, da ji naloži bistveno nižjo obveznost ob upoštevanju njenega finančnega položaja in dejstva, da skrbi za tri mladoletne otroke.

2.Navaja, da v postopku ni podala pripomb na izvedensko mnenje in ni predlagala izvedenkinega zaslišanja, saj izvedenskemu mnenju ni oporekala. Navedeno pa ne pomeni, da je sprejela odločitev, da bo sama nosila stroške postopka. Kot laik ni bila ustrezno seznanjena z dejstvom, da bo v primeru opustitve pripomb celotno finančno breme naloženo njej. Ravnala je v dobri veri in želela zaščititi nasprotnega udeleženca, ki je njen oče, zato ni utemeljeno, da se ji naloži celotno breme stroškov postopka. Predlog za postavitev pod skrbništvo je vložila, ker je zaznala tveganja v ravnanju nasprotnega udeleženca, predvsem zaradi težav z alkoholom, neurejenim finančnim ravnanjem, dajanjem denarja drugim osebam in neporavnanimi obveznostmi bivanja. Navedene okoliščine so pri njej utemeljeno vzbudile skrb za njegovo sposobnost samostojnega in odgovornega upravljanja svojih zadev. Izvedensko mnenje je bilo potrebno za odločitev sodišča in ni bilo posledica njenega neutemeljenega ravnanja. Gre za strošek, ki je nastal v interesu pravilne in strokovne odločitve sodišča. Ker skrbi za tri mladoletne otroke, znesek 721,87 EUR zanjo predstavlja znatno finančno breme, in bi ga brez občutnega posega v osnovno preživljanje svoje družine težko zmogla.

3.Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu in zakonitemu udeležencu Centru za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). Na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predlagateljica je sodišče prve stopnje dne 16. 4. 2026 obvestila, da je nasprotni udeleženec dne 6. 4. 2026, to je po izdaji izpodbijanega sklepa, umrl.

6.S smrtjo fizične osebe preneha njena sposobnost biti stranka v postopku. Smrt stranke po zaključku glavne obravnave oziroma po izdaji sklepa sodišča prve stopnje med drugim vpliva na vprašanje procesnega nasledstva. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo procesno nasledstvo ni mogoče. Subjekt postopka v materialnem smislu je namreč lahko le oseba, o kateri se postopek vodi, ta pa je hkrati tudi edini materialni in formalni udeleženec postopka (21. in 57. člen ZNP-1). Namen postopka je varstvo njene osebnosti in morebitna sprememba njenega osebnega statusa. Ker je osebni status nepodedljivo materialnopravno razmerje, dediči umrle osebe postopka ne morejo nadaljevati. S smrtjo osebe zato preneha tudi razmerje, ki je predmet urejanja v tem nepravdnem postopku, zaradi česar ne pride v poštev niti prekinitev postopka niti nadaljevanje postopka z dediči, temveč je treba postopek ustaviti.

7.Ker je nasprotni udeleženec med pritožbenim postopkom umrl, je pritožbeno sodišče moralo najprej presoditi, ali je predlagateljica ohranila pravni interes za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožnik mora izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi smrti nasprotnega udeleženca sicer ni več mogoče odločati o njegovi postavitvi pod skrbništvo, vendar predlagateljica ohranja pravni interes za pritožbo zoper odločitev o stroških postopka. Z uspehom s pritožbo bi namreč lahko dosegla zase ugodnejšo odločitev glede obveznosti plačila stroškov postopka.

8.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da stroške postopka predstavljajo stroški sodelovanja izvedenke v višini 721,87 EUR ter že plačana sodna taksa v višini 35,00 EUR. Predlagateljica se izrecno pritožuje zgolj v zvezi z naloženim ji plačilom stroškov izvedenke v višini 721,87 EUR. Odločitve o sodni taksi ne izpodbija, poleg tega jo je že plačala.

9.Predlagateljica je v uvodu pritožbe navedla, da izpodbija le II. točko izreka. Ker je navedla razloge, s katerimi izpodbija tudi odločitev v III. točki izreka in ker sta odločitvi neločljivo povezani, je pritožbeno sodišče preizkusilo odločitev o kritju stroškov, nastalih z izvedencem, v celoti. Kadar je pritožbena izjava nejasna ali kadar pritožnikove volje o obsegu izpodbijanega dela odločbe iz pritožbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, velja namreč domneva, da se obseg izpodbijanja v celoti pokriva z njegovim pritožbenim interesom.

10.Iz izpodbijanega sklepa in listin v spisu izhaja, da je predlagateljica predlagala postavitev izvedenke, vendar ni plačala predujma za izvedbo tega dokaza. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje stroške izvedenke začasno krilo iz sredstev sodišča na podlagi prvega odstavka 55. člena ZNP-1. Presodilo je namreč, da je izvedbo dokaza kljub temu treba opraviti. Ker je predlog za postavitev pod skrbništvo zavrnilo, je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZNP-1 odločilo, da te stroške dokončno krije predlagateljica.

11.Uporaba 70. člena ZNP-1 je vezana na način zaključka postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Določba ureja različne procesne položaje in z njimi povezane stroškovne posledice. Tretji odstavek 70. člena ZNP-1, na podlagi katerega je sodišče predlagateljici naložilo plačilo stroškov postopka, temelji na predpostavki, da se je postopek končal z zavrnitvijo predloga ali, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, z njegovo ustavitvijo. Ta predpostavka v obravnavani zadevi ni podana. Nasprotni udeleženec je namreč umrl med tekom roka za vložitev pritožbe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti. Posledično odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga ne more postati pravnomočna. Ker zakonska predpostavka za uporabo tretjega odstavka 70. člena ZNP-1 ni izpolnjena, tudi stroškovne posledice, ki jih ta določba veže na zavrnitev predloga, ne morejo nastopiti.

12.Zaradi neuporabljivosti 70. člena ZNP-1 je treba uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ker pa obravnavana zadeva odpira vprašanje stroškov izvedbe dokaza z izvedenko v postopku za ureditev osebnega stanja, je treba upoštevati tudi posebno ureditev iz 55. člena ZNP-1, ki v drugem odstavku predvideva odločanje o končni razdelitvi stroškov, nastalih z izvedbo takega dokaza, po prostem preudarku.

13.Prosti preudarek pomeni, da sodišče pri odločitvi o porazdelitvi bremena stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih ovrednoti z vidika pravičnosti. Pri tem so lahko pomembni zlasti razlogi za začetek postopka, ravnanje udeležencev, procesna racionalnost, obseg nastalih stroškov ter druge okoliščine primera.

14.Predlagateljica je v predlogu navedla okoliščine (težave z alkoholom, neurejeno finančno ravnanje, dajanje denarja drugim osebam ter neporavnane obveznosti, povezane z bivanjem), ki so utemeljevale začetek postopka za postavitev pod skrbništvo. Tako sklepanje potrjuje ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kljub temu, da predlagateljica ni založila predujma za izvedbo dokaza, ocenilo, da je dokaz treba izvesti, in je zato stroške njegove izvedbe začasno krilo iz sredstev sodišča. Pritožbeno sodišče zato verjame predlagateljici, da je predlog za postavitev pod skrbništvo vložila zaradi iskrene in upravičene skrbi za nasprotnega udeleženca, ki je bil njen oče. Izvedba dokaza tako ni bila namenjena zgolj uresničevanju interesa predlagateljice, temveč je bila potrebna za pravilno odločitev sodišča, ki je tudi samo dolžno skrbeti za zavarovanje interesov oseb, ki niso sposobne same poskrbeti zase in, kadar je treba, izvesti postopek postavitve pod skrbništvo po uradni dolžnosti (6. člen in tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Ob upoštevanju teh okoliščin je pritožbeno sodišče odločilo, da se stroški izvedbe dokaza z izvedenko dokončno krijejo iz sredstev sodišča.

15.Pritožba predlagateljice je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da se stroški izvedenke v višini 721,87 EUR krijejo iz sredstev sodišča (glede stroška sodne takse pa ohranilo odločitev sodišča prve stopnje, da ga krije predlagateljica) (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana 2006, stran 325.

2L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana 2009, str. 412 in 413.