Jedro

Vloga tožeče stranke za odpečatenje spletnih strani je bila pravilno zavrnjena, ker ugotovljene nepravilnosti, ki so bile razlog za zapečatenje spletnih strani, še niso bile odpravljene in se kršitve nadaljujejo, dejavnost spletne prodaje pa se z namenom izogibanja davčnim obveznostim navidezno preusmerja na nove subjekte. Tako se le navzven ustvarja vtis, da je dejavnost zadevne spletne prodaje prenesena na nov subjekt (tožečo stranko), dejansko pa se ta izvaja tako kot prej, ne da bi bile pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile zadevne spletne strani zapečatene, odpravljene.

Ker kršitve, zaradi katerih so bile spletne strani zapečatene, niso odpravljene. Pogoji za odpečatenje teh spletnih strani niso izpolnjeni.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za odpečatenje spletnih strani: ....com; ....com; ....net;....net in ...net. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 10. 8. 2020 vložil vlogo oziroma predlog za odpečatenje zgoraj navedenih spletnih strani in kot razlog navedel, da je lastnik teh spletnih strani.

2.V odločbi je navedena kronologija odločitev tožene stranke v zvezi z zgoraj navedenimi spletnimi stranmi. Tožena stranka je družbi A., Ltd. Sofia, Bulgaria, VAT številka ... zaradi kršitev davčnih predpisov po določbi prvega odstavka 37. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) izdala dne 26. 5. 2020 odločbo o pečatenju spletnih strani št. DT 0610-4172/2019-28 in dne 27. 5. 2020 odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti št. DT 0610-4172/2019-30. Nato je izdala še odločbo o pečatenju spletnih strani št. DT 0610-4172/2019-34 z dne 3. 6. 2020 ter odločbo št. DT 0610-4172/2019-41 z dne 10. 6. 2020. Zoper te odločbe zgoraj navedena družba A. ni vložila pritožb, prav tako pa tudi ni odpravila ugotovljenih nepravilnosti in izpolnila obveznosti navedenih v teh odločbah.

3.Omenjena družba A. Ltd je do dne 26. 5. 2020 oglaševala izdelke blagovne znamke Z. na spletnih straneh: ...com, ...com, ...com, ...com. Po izdani odločbi o pečatenju teh strani je pričela oglaševati iste izdelke blagovne znamke na spletnih straneh: ...com,...net, ...net, ...net. Po izdani odločbi o pečatenju spletnih strani pa je pričela poslovati še preko spletnih strani ... in ..., na katerih nemoteno posluje naprej.

4.Na spletnih straneh: ...com, ...net, ...net, ...net je bilo od 27. 5. 2020 naprej navedeno, da opravlja oglaševanje družba B., LTD, ki je po novem tudi lastnica blagovne znamke Z., drugače pa so bile te spletne strani, na katerih je družba A. oglaševala do 27. 5. 2020, tudi popolnoma enake prej navedenim spletnim stranem, na katerih je oglaševala do 26. 5. 2020, pred izdajo prve odločbe o pečatenju spletnih strani in pred izdajo odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti. Davčni organ je dne 1. 6. 2020 z vpogledom v uradne evidence ORBIS Europe, ki jo vodi K. K., ugotovil, da družba z nazivom B., ne obstaja in tudi nikoli ni obstajala, torej je družba A. na spletnih straneh navedla neobstoječo pravno osebo.

5.Na spletni strani ...com je bilo od 5. 6. 2020 naprej navedeno, da opravlja oglaševanje družba B., ki je po novem lastnica blagovne znamke Z., drugače pa je bila nova spletna stran popolnoma enaka vsem prej navedenim spletnim stranem, na katerih je pred tem oglaševala družba A., Ltd. sama do 26. 5. 2020, ter popolnoma enaka spletnim stranem na katerih je oglaševala neobstoječa družba B., LTD od 27. 5. 2020 do 5. 6. 2020 po izdaji druge odločbe o pečatenju spletnih strani. Davčni organ je dne 8. 6. 2020 z vpogledom v uradne evidence ORBIS Europe ugotovil, da družba z nazivom B., LTD ki bi se ukvarjala z dejavnostjo trgovine na drobno po pošti in po internetu, ne obstaja in tudi nikoli ni obstajala, torej je družba A., Ltd. na spletni strani ...com ponovno navedla neobstoječo pravno osebo.

6.Po izdaji odločbe o pečatenju št. DT-0610-4172/2019-41 z dne 10. 6. 2020, je pričela družba A., Ltd. ponovno poslovati preko novih spletnih strani: ....shop in ...club, na katerih pa navaja, da zanjo sedaj opravlja oglaševanje družba C., Kft iz Madžarske, torej zavezanec za davek, ki je po novem tudi lastnik blagovne znamke Z., drugače pa sta novi spletni strani spet popolnoma enaki vsem prej navedenim zapečatenim spletnim stranem.

7.Davčnemu organu je zavezanec za davek predložil na vpogled podatke o registraciji družbe C., Kft na pristojnem sodišču, iz katerih je razvidno, da je od 25. 2. 2020 naprej njen lastnik in direktor D. D. (stanujoč v Srbiji, na naslovu ..., DŠ ...), ki je bil od 1. 10. 2018 do 12. 12. 2019 lastnik in od 1. 10. 2018 do 7. 5. 2019 direktor družbe E., d.o.o. - v stečaju, DŠ ... (ki je bila izbrisana iz sodnega registra dne 12. 12. 2019). Prav od te družbe E., d.o.o. - v stečaju je v letu 2018 najprej prevzela blagovno znamko Z. in celotno poslovanje družba A., Ltd. Bolgarija, od te pa se v maju 2020 prenese lastništvo blagovne znamke Z. na zavezanca za davek (družbo C., Kft.), torej je D. D. povezana oseba v skladu z določili 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009, ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014, 23/2015, 82/2015, 68/2016, 69/2017, 79/2018 in 66/2019).

8.Zavezanec za davek je davčnemu organu kot dokazilo o nakupu blagovne znamke Z. predložil kupoprodajno pogodbo o nakupu blagovne znamke Z., ki jo je sklenil z družbo A., Ltd. Bolgarija dne 11. 5. 2020. Kot ugotavlja davčni organ, je iz predložene pogodbe o nakupu blagovne znamke Z. sicer razvidno, da bi jo naj zavezanec za davek sklenil z družbo A., Ltd. Bolgarija že dne 11. 5. 2020, davčni organ pa je pred izdajo prej navedenih odločb o zapečatenju spletnih strani, dne 3. 6. 2020 in dne 10. 6. 2020, z vpogledom na te spletne strani ugotovil, da je bilo na spletnih straneh: ....com; ...net; ...net; ...net od dne 27. 5. 2020 naprej navedeno, da je lastnica blagovne znamke Z. družba B. in, da je bilo na spletni strani ....com navedeno od dne 5. 6. 2020 naprej, da je lastnica blagovne znamke Z. družba B. in ne zavezanec za davek (družba C., Kft.), kar kaže na nasprotujoče si podatke, ki so izhajali iz prej navedenih spletnih strani in, ki izhajajo iz predložene pogodbe zavezanca za davek.

9.Nadalje je zavezanec za davek davčnemu organu predložil tudi različno dokumentacijo glede prenosa lastništva spletnih strani - domen (pogodbo z dne 11. 5. 2020, zahtevo za prenos domen z dne 12. 5. 2020, račune registrarjev z dne 13. 5. 2020, elektronsko pošto z dne 18. 5. 2020 in dne 7. 8. 2020), iz katere je sicer razvidno, da je zavezanec za davek sedaj lastnik spletnih strani ...com; ...com; ...net; ...net; ...net, davčni organ pa v postopku pri tujih ponudnikih spletnih strani zaradi varovanja podatkov ni mogel preveriti verodostojnosti predložene dokumentacije in natančno preveriti, od katerega datuma naprej je zavezanec za davek dejanski lastnik teh spletnih strani ter bistvenih podatkov, kdo jih dejansko sedaj uporablja (prejeti odgovori iz tujine dne 20. 8. 2020 in 24. 8. 2020).

10.V skladu z določili 40. člena ZFU je davčni organ dne 10. 7. 2020 opravil prikriti nakup blaga preko spletnega naslova ...shop, in sicer je bil naročen izdelek EYE LASH - serum za rast trepalnic, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je v prejetem paketu (ob dostavi blaga s strani Pošte Slovenije) dne 15. 7. 2020 bil priložen račun št. #208042020 z dne 10. 7. 2020 v skupnem znesku 39,81 EUR, ki pa ga je izdala družba C., Kft., Madžarska. Iz prej navedenega računa je tudi razvidno, da je bil za prodajo blaga preko spleta fizični osebi zaračunan 27 % DDV po madžarski zakonodaji namesto slovenski DDV po 22 % stopnji. Na embalaži kupljenega izdelka EYE LASH - serum za rast trepalnic je na kartonski škatlici in na etiketi navedeno, da je bil izdelek proizveden za A., LTD, čeprav bi glede na datum izdelave 06/2020 (zap. št. izdelka 20200605 in rok uporabe 06/2021), moralo torej že biti navedeno, da je bil izdelek proizveden za zavezanca za davek (za družbo C., Kft.), saj je že 11. 5. 2020 ta družba kupila blagovno znamko in domene ter bi naj prevzela celotno poslovanje, kar pa vse kaže na to, da to ni bilo tako.

11.Davčni organ si je na podlagi pisnih zaprosil pridobil tudi kontrolne podatke pri družbi Pošta Slovenije d.o.o., Maribor, ki je fizičnim osebam vročala pakete blagovne znamke Z., in sicer je prejel pisne odgovore: dne 20. 1. 2020, dne 27. 1. 2020, dne 10. 7. 2020 in dne 28. 8. 2020, iz katerih je razvidno, da pakete z izdelki blagovne znamke Z. še vedno vročajo končnim kupcem na enak način kot v letih 2018, 2019 in 2020 (do 26. 8. 2020), in sicer naprej na podlagi sklenjene pogodbe z družbo E., d.o.o., do dne 22. 3. 2018 (ki je šla kasneje v stečaj in nato še v izbris) in od 23. 3. 2018 naprej na podlagi sklenjene pogodbe s kurirsko službo F., d.o.o., DŠ ... (v imenu družbe A., LTD), ter da se kupnine v letu 2020 nakazujejo še vedno na enak transakcijski račun kot od dne 28. 9. 2018 naprej (TRR jim je sporočila družba F., d.o.o. dne 25. 9. 2018 in TRR tudi pripada družbi F., d.o.o.), ter da jim pakete blagovne znamke Z. še vedno dostavlja ista kurirska družba F., d.o.o. Torej Pošta Slovenije d.o.o. z zavezancem za davek (z družbo C., Kft., Madžarska) v letu 2020 (do 26. 8. 2020) ni sklenila nobene nove pogodbe glede vročanja paketov blagovne znamke Z. Torej tudi ne drži trditev zavezanca za davek, da sedaj on opravlja dejavnost, ki jo je od izbrisane družbe E., d.o.o. - v stečaju, v letu 2018 prevzela družba A., Ltd. ampak jo ta družba opravlja še na prej opisan način.

12.Na podlagi podatkov Pošte Slovenije d.o.o. davčni organ ugotavlja za obdobje od 11. 5. 2020 naprej, da je zavezanec za davek kmalu po tem datumu že dosegel prag 35.000,00 EUR limita glede opravljenega prometa iz naslova spletne prodaje v Sloveniji, vendar si v Sloveniji še ni pridobil identifikacijske številke za DDV in prav tako še ni pričel plačevati DDV v Sloveniji in tako nadaljuje z davčnimi utajami pri prodaji izdelkov blagovne znamke Z. preko spleta kot tudi pred tem družba A., Ltd.

13.Na osnovi zgoraj navedenega davčni organ zaključuje, da družba A., Ltd. še naprej opravlja dejavnost trgovine na drobno po pošti in po internetu v Sloveniji, preko novih spletnih strani ....shop in ....club, na katerih je sicer navedeno, da je lastnik blagovne znamke Z. tožeča stranka, vse ostalo poslovanje pa je ostalo popolnoma nespremenjeno ter se na ta način družba A., Ltd. izogiba omejitvam iz vseh prej navedenih izdanih odločb tožene stranke.

14.Davčni organ ugotavlja, da zavezanec za davek še vedno kupcem na spletu dostavlja izdelke blagovne znamke Z. preko Pošte Slovenija d.o.o. na podlagi pogodbe, ki ni več v veljavi in je bila sklenjena v letu 2018 s kurirsko službo F., d.o.o. v imenu družbe A., LTD, ter da družba F., d.o.o. je opravljala storitve pakiranja in dostave že za družbo E., d.o.o. predhodnico bolgarske družbe A., Ltd. Bolgarska družba A., Ltd. je na zapečatenih spletnih straneh že navajala izmišljeni družbi ... in ..., sedaj pa navaja še družbo C., Kft, čeprav posluje sama dalje. Na podlagi nakupa izdelka blagovne znamke Z. dne 10. 7. 2020, ki ga je izvedel davčni organ, je bilo ugotovljeno, da je na embalaži izdelka še vedno navedena bolgarska družba A., Ltd. čeprav naj bi bila blagovna znamka Z. zavezancu za davek prodana že 11. 5. 2020.

15.Direktor družbe C., Kft je D. D., ki je bil od 1. 10. 2018 do 12. 12. 2019 lastnik in od 1. 10. 2018 do 7. 5. 2019 direktor družbe E., d.o.o., ki je bila predhodnica bolgarske družbe A., Ltd.

16.Tožeča stranka kljub pozivu davčnega organa z dne 25. 8. 2020 ...shop in ...club, ki so identične zapečatenim spletnim stranem bolgarske družbe.

17.Razen tega davčni organ ugotavlja, da si tožeča stranka kljub temu, da je glede na podatke Pošte Slovenije v obdobju od 11. 5. 2020 naprej že dosegla prag limita 35.000,00 EUR iz naslova opravljenega prometa spletne prodaje v Sloveniji, še ni pridobila identifikacijske številke za DDV in prav tako tega ni pričela plačevati v Sloveniji.

18.Na osnovi vsega navedenega prvostopni organ zaključuje, da spletno prodajo izdelkov blagovne znamke E. v Sloveniji dejansko še vedno opravlja družba A., Ltd. preko družbe C., Kft, torej tožeče stranke, in se na ta način izogiba plačilu davčnih obveznosti v Sloveniji. Ker se s tem nadaljujejo kršitve, ki so bile razlog za zapečatenje predmetnih spletnih strani, za katere zavezanec za davek želi, da se odpečatijo, njegovi vlogi ni bilo ugodeno in se zavrne in prej navedene spletne strani na podlagi prvega odstavka 37. člena ZFU in 8. člena Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave RS in označitvi službenih vozil Finančne uprave RS ostajajo zapečatene.

19.Tožeča stranka je zoper prvostopno odločitev vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot drugostopni organ kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ pritrjuje prvostopni odločitvi in dodaja, da po podatkih spisa ni nobenega dvoma, da tožeča stranka v danem roku ni predložila ustrezne dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da je dejansko ona tista, ki opravlja spletno prodajo izdelkov blagovne znamke Z. v Sloveniji. Rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki enkrat tudi podaljšan za 8 dni, ponovna vloga z dne 11. 9. 2020 pa je bila pravilno zavrnjena, saj je prvostopni organ pravilno ocenil, da nedosegljivost direktorja tožeče stranke iz neznanega razloga (kar pooblaščenec navaja kot razlog za podaljšanje roka) ni opravičljiv razlog za ponovno podaljšanje roka. Drugostopni organ ob tem dodaja, da vlogi za ponovno podaljšanje ni bilo priloženo nobeno dokazilo, iz katerega bi bilo razvidno, da je odvetnik dejansko skušal vzpostaviti stik z direktorjem tožeče stranke in da je bil ta neodziven. Vsekakor pa se drugostopni organ ne strinja s pritožbeno navedbo, da je bilo tožeči stranki, s tem ko je bilo zavrnjen predlog za ponovno podaljšanje roka, onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku. V nadaljevanju pritožbeni organ pojasnjuje, da se je prvostopni organ do pogodbe o nakupu blagovne znamke Z. z dne 11. 5. 2020 opredelil v prvem odstavku na peti strani izpodbijane odločbe. K zgoraj navedenemu drugostopni organ dodaja, da lastništvo blagovne znamke samo po sebi ne zadošča kot dokaz, da je tožeča stranka tista, ki opravlja spletno prodajo izdelkov omenjene blagovne znamke. Drugostopni organ dodaja, da tožnik v predmetnem postopku ne more uspeti z navedbami in dokazili, ki se nanašajo na lastništvo spletnih domen. Za odločitev namreč ni pomembno, kdo je formalni nosilec oziroma lastnik posamezne spletene domene, temveč je bistveno le to, kdo posamezno spletno stran pri opravljanju dejavnosti spletne prodaje dejansko uporablja.

20.Razen tega drugostopni organ ugotavlja, da tožeča stranka kljub pozivu prvostopnega organa ni predložila nobene dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da dejansko opravlja dejavnost spletne prodaje izdelkov blagovne znamke Z. v Sloveniji, ampak se je sklicevala zgolj na lastništvo blagovne znamke in spletnih domen. Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega organa izhaja, da je bila dejavnost zgolj navidezno, s prenosom lastništva blagovne znamke in spletnih domen preusmerjena iz družbe A., Ltd. Bolgarija na nov subjekt tožečo stranko, medtem, ko je način poslovanja ostal povsem enak kot dotlej. Novo ustanovljene spletne strani so identične predhodno zapečatenim, izdelke pa Pošti Slovenije dostavlja ista kurirska služba, ki jih je prej dostavljala za omenjeno bolgarsko družbo. Kupnine se še vedno nakazujejo na isti transakcijski račun. Na embalaži izdelka kupljenega 10. 7. 2020 je navedeno, da je bil ta izdelan za bolgarsko družbo in ne za tožečo stranko, čeprav bi bilo glede na datum izdelave izdelka (6/2020) in glede na to, da naj bi tožnik že 11. 5. 2020 kupil blagovno znamko in prevzel celotno poslovanje, logično pričakovati, da bi bilo navedeno, da je bil izdelek proizveden za tožečo stranko.

21.V zvezi s slednjim se tožeča stranka sklicuje na Aneks št. 1 k Pogodbi o nakupu blagovne znamke, iz katerega naj bi izhajajo, da dobavitelj ni bil pripravljen skleniti pogodbe o proizvodnji produktov neposredno za tožečo stranko, temveč naj bi vztrajal pri dokončanju pogodbenega razmerja s prodajalcem blagovne znamke družbo A., Ltd. Bolgarija. V zvezi s predloženim aneksom k pogodbi drugostopni organ ugotavlja, da je bil ta podpisan šele 29. 6. 2020, torej po tem, ko so bile družbi A., Ltd. Bolgarija že izdane zgoraj omenjene odločbe o zapečatenju spletnih strani. Tudi iz elektronskih sporočil direktorja tožeče stranke D. D. ne izhaja nobena dokumentacija, iz katere bi bilo razvidno, da tožeča stranka dejansko opravlja spletno prodajo izdelkov blagovne znamke Z.

22.Tudi drugostopni organ glede na vse navedeno zaključuje, da v konkretnem primeru ni nobenega dvoma o tem, da spletno prodajo izdelkov blagovne znamke Z. v času izdaje izpodbijane odločbe še vedno opravlja družba A., Ltd. Bolgarija, čeprav se je navzven skušalo ustvariti vtis, da je bila dejavnost prenesena na drugo družbo. Glede na to in ob upoštevanju dejstva, da ugotovljene nepravilnosti, ki so bile razlog za zapečatenje spornih spletnih strani še niso bile odpravljene in se kršitve nadaljujejo, pritožbeni organ pritrjuje zaključku prvostopnega organa, da ni pogojev za njihovo odpečatenje.

23.Zoper zgoraj navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo ter kršitev določb davčnega postopka, ker zakoniti zastopnik tožeče stranke ni bil zaslišan. Nadalje navaja, da iz obrazložitve organa prve stopnje izhaja, da pri tujih ponudnikih spletnih strani ni mogel preveriti verodostojnosti predložene dokumentacije, in sicer od katerega datuma naprej je zavezanec za davek dejanski lastnik teh spletnih strani ter bistvenih podatkov, kdo jih dejansko uporablja. Iz tega pa sledi, da verodostojnost predloženih listin ni bila z ničemer ovržena in je bil zato davčni organ dolžan pozvati in počakati na zavezančeva dopolnila oziroma dodatna pojasnila. Tožeča stranka je kot dodatno dokazilo predložila še Aneks št. 1 k Pogodbi o nakupu poslovne znamke z dne 29. 6. 2020, s katerim je bilo izrecno dogovorjeno, da dobavitelj prodajalca blagovne znamke ni bil pripravljen skleniti nove pogodbe s kupcem blagovne znamke, torej družbo C., Kft in bo po poteku prvotne pogodbe nova pogodba sklenjena z dobaviteljem z dne 1. 1. 2021. Do tega trenutka bo blago odkupoval od prodajalca blagovne znamke. Zmotne so torej ugotovitve organa na prvi stopnji, da naj bi šlo za eno in isto družbo, ker bi naj bili dobavitelji izdelkov isti. Tožeča stranka zatrjuje, da je izkazala z listinami, da je kupila blagovno znamko Z. in da je registrirala svoje nove domene, katere nimajo nobene zveze s predhodnim lastnikom. V ta namen je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka s 1. 1. 2021 sklenila pogodbo z dobaviteljem in od takrat naprej bo na škatlah napisano, da je ustvarjen produkt za tožečo stranko, torej za družbo C., Kft. Do takrat pa tožeča stranka odkupuje izdelke od podjetja A., Ltd. Sicer pa po mnenju tožeče stranke organ na prvi stopnji ne pojasni, kaj ima poslovanje drugega subjekta, torej družbe A., Ltd. skupnega z domenami, ki so v lasti tožeče stranke in so zapečatene. Organ na prvi stopnji ni ovrednotil pogodbe TRADEMARK PURCHASE AGREEMENT z dne 11. 5. 2020, kot dokazilo pa je bil priložen še izpis iz registra Evropske komisije v zvezi z davčno številko HU..., s katerim je tožeča stranka izkazala, da je poslovni subjekt, ki posluje in ki je zavezanec za davek na dodano vrednost. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi zahtevi tožeče stranke za odpečatenje zgoraj navedenih spletnih strani. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

24.Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe v pretežnem delu identične navedbam, ki jih je tožeča stranka uveljavljala že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo in jih tožena stranka v celoti prereka in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopne in drugostopne odločbe. Glede očitka kršitve načela kontradiktornosti tožena stranka navaja, da tožeča stranka te kršitve v pritožbenem postopku ni uveljavljala, razen tega pa niti ne pove, o čem bi naj bil zastopnik tožeče stranke zaslišan. Sicer pa je bilo tožeči stranki tekom postopka posredovanih več dopisov, s katerimi je bila pozvana k predložitvi dokazil relevantnih za predmetno zadevo. Tožeča stranka ni predložila nobene dokumentacije, ki bi potrjevala, da je dejansko ona tista, ki opravlja dejavnost spletne prodaje izdelkov blagovne znamke Z. v Sloveniji, te dokumentacije pa niti s tožbo ni predložila. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

25.Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih in tožbenem zahtevku tudi v pripravljalni vlogi. Razen tega tožeča stranka dodaja, da je bila dne 29. 12. 2020 sklenjena pogodba oziroma sporazum o vzajemnem varovanju in nerazkrivanju podatkov ter pogodba o poslovnem sodelovanju, ki jo je tožeča stranka sklenila z dobaviteljem in iz katere izhaja, da se je tožeča stranka kot naročnica zavezala v vsakem koledarskem letu od dobavitelja odkupiti izdelke za blagovno znamko, katere lastnik je zavezanec v vrednosti 11 milijonov evrov, pri čemer znaša tržni delež od prodaje za območje Republike Slovenije približno 30 %. Tožeči stranki s tem nastaja škoda, razen tega je onemogočen tudi razvoj podjetja. Dodaja, da gre v primeru tožeče stranke in družbe A., Ltd. za dva povsem različna pravna subjekta, ki imata dva različna lastnika in sta registrirana v dveh različnih državah in da ni mogoče kar tako na splošno vseh pogodbenih partnerjev šteti kot eno. Popolno onemogočanje dostopa do spletnih domen je v danem primeru po prepričanju tožeče stranke pretiran in nesorazmeren ukrep, saj bi cilje, ki jih zasleduje tožena stranka, bilo mogoče doseči z milejšimi ukrepi in tako onemogočiti oziroma preprečiti nastanek nadaljnje poslovne škode tožeči stranki. Takšen ukrep namreč posega v pravico tožeče stranke do svobodnega opravljanja storitev na celotnem področju EU, kakor tudi pravico do svobodne gospodarske pobude in prepoved diskriminatornega ravnanja oblastnega organa v Republiki Sloveniji.

26.Glede v predmetni zadevi sporne obveznosti tožeče stranke v zvezi z obračunavanjem in plačilom DDV v zvezi s prodajo izdelkov po spletu, pa tožeča stranka opozori na dejstvo, da je bila relevantna zakonodaja spremenjena s 1. 7. 2021 in zavezanec ni več dolžan plačevati DDV v Sloveniji v zvezi s spletno prodajo v Sloveniji in EU in se lahko odloči, da bo DDV plačeval v tujini, kar se je tožeča stranka tudi že odločila in se lahko preveri, ali tožeča stranka v državi, v kateri je registrirana, izpolnjuje svoje davčne obveznosti, vključno tudi z obveznostjo obračunavanja in plačila DDV v zvezi s prodajo preko spleta.

27.Tožba ni utemeljena.

28.V zadevi je bil dne 16. 2. 2024 opravljen narok za glavno obravnavo, na katerem sta stranki vztrajali pri svojih že podanih navedbah. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine. Tako tožeča kot tožena stranka sta predložili listini, ki sta nastali po izdaji izpodbijane odločbe (tožeča stranka sporazum o vzajemnem varovanju in nerazkrivanju podatkov - pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 29. 12. 2020 in tožena stranka odločbo Ministrstva za finance št. DT 499-16-98/2021 z dne 23. 8. 2022) in torej neposrednega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta ne moreta imeti, ju je pa sodišče v dokaznem postopku zaradi razjasnitve dejanskih okoliščin predmetne zadeve dopustilo.

29.Tožeča stranka je v dokaz predlagala tudi zaslišanje tožeče stranke, kar je v primeru, ko je stranka pravna oseba, njen zakoniti zastopnik (drugi odstavek 260. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. členom Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-11). Sodišče je tožečo stranko vabilo na narok z vabilom za zaslišanje, vendar zakoniti zastopnik tožeče stranke na narok ni pristopil, zato sodišče dokaza z njegovim zaslišanjem ni izvedlo (drugi odstavek 258. člena ZPP).

30.Sodišče je glavno obravnavo dne 16. 2. 2024 zaključilo, izdajo sodbe pa pridržalo do prejema prevoda listine, to je pogodbe o prodaji domenskih imen in prenosu lastništva z dne 12. 5. 2020, ki je bila v spisu v angle
61kem jeziku. Obe stranki sta se obravnavi tega dokaza odpovedali (drugi odstavek 291.
0dlena ZPP).

31.ZFU v 37.
0lenu dolo
0da, da
0e uradna oseba pri opravljanju nalog finan
0dne uprave ugotovi, da je kr
61en zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, lahko,
0e je to nujno potrebno zaradi prepre
0ditve nadaljnje kr
61itve, do odprave nepravilnosti z odlo
0dbo prepove opravljanje dejavnosti ter hkrati zape
0dati poslovne prostore, dokumente ali predmete (prvi odstavek).

32.Pravilnik o na
0dinu izvr
61evanja pooblastil uradnih oseb Finan
0dne uprave Republike Slovenije in ozna
0ditvi slu
7ebenih vozil Finan
0dne uprave RS (v nadaljevanju Pravilnik) v 8.
0lenu dolo
0da, da
0e uradna oseba prepove zavezancu opravljanje dejavnosti, lahko zape
0da tudi spletne strani, ki jih ta uporablja pri opravljanju dejavnosti,
0e je to nujno potrebno zaradi prepre
0ditve nadaljnje kr
61itve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje (prvi odstavek). Zape
0datenje spletnih strani se v skladu s prvim odstavkom 37.
0lena izvede z odredbo ponudniku storitev informacijske dru
7ebe, s katero se omeji dostop do spletnih strani, ki jih zavezanec uporablja pri opravljanju dejavnosti (drugi odstavek). Uradna oseba lahko v primerih iz prejšnjega odstavka nalo
7ei ponudniku storitev informacijske dru
7ebe tudi objavo obvestila o zape
0datenju (tretji odstavek).

33.To
7ea stranka je vlo
7eila vlogo za odpe
0datenje spletnih strani: ....com, ...com, ...net, ....net in ....net. Vse te spletne strani so bile na zgoraj citirani materialnopravni podlagi z odlo
0dbami Finan
0dne uprave RS zape
0dane dru
7ebi A., Ltd. Bulgaria, VAT
61tevilka ... in sicer glede drugonavedene domene z odlo
0dbo
61t. DT 0610-4172/2019-41 z dne 10. 6. 2020, glede ostalih pa z odlo
0dbo
61t. DT 0610-4172/2019-34 z dne 3. 6. 2020. Navedene domene se po teh odlo
0dbah zape
0dijo do predloeitve vseh pojasnil in dokumentacije glede poslovanja te dru
7ebe v Sloveniji v zvezi z dav
0dnim in1pekcijskim nadzorom davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2018, do predloeitve dokumentov, ki izkazujejo istovetnost in pravni status imetnika pravice do uporabe teh spletnih strani in do predloeitve vse poslovne dokumentacije, ki se nanaea na dru
7ebo B., LTD. Razen tega je bila tej dru
7ebi izdana tudi odlo
0dba
61t. DT 0610-4172/2019-30 z dne 27. 5. 2020, s katero ji je bilo do odprave ugotovljenih nepravilnosti (do predloeitve pojasnil in dokumentacije glede poslovanja v Sloveniji v zvezi z davdnim in1pekcijskim nadzorom DDV in davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2018, do predloeitve dokumentov, ki izkazujejo status imetnika pravice do uporabe zape
0datenih spletnih strani in do predloeitve popolne vloge za izdajo identifikacijske
61tevilke za DDV v Republiki Sloveniji) prepovedano opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

34.Navedene odlo
0dbe so pravnomo
0dne, dru
7eba A., Ltd. iz Bolgarije pa pomanjkljivosti, zaradi katerih sta bili izdani odlo
0dbi
61t. DT 0610-4172/2019-34 z dne 3. 6. 2020 in
61t. DT 0610-4172/2019-41 z dne 10. 6. 2020, ki se nanaeata na v tej zadevi relevantne domene, ni odpravila in so navedene spletne strani ostale zape
0datene.

35.V tem postopku je tožeča stranka z navedbo, da je lastnica blagovne znamke Z., vložila vlogo za odpečatenje teh spletnih strani. V postopku pred upravnim organom je bila tožeča stranka pozvana na dopolnitev svoje vloge. V zvezi s tem je tožeča stranka zaprosila najprej za podaljšanje roka, čemur je bilo ugodeno, vendar tudi v tem roku svoje vloge ni dopolnila in je zaprosila za še eno podaljšanje iz razloga, ker pooblaščenec tožeče stranke ni mogel vzpostaviti kontakta s svojo stranko. Kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka v postopku pred toženo stranko opravičljivih razlogov za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev vloge ni izkazala, in sodišče njene nasprotne tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da zakoniti zastopnik tožeče stranke v upravnem postopku ni bil zaslišan, saj tega v upravnem postopku ni predlagala, glede na podatke spisa pa tudi njeni navedbi, da ji ni bilo omogočeno aktivno sodelovanje v postopku ni mogoče pritrditi.

35.V tem postopku je tožeča stranka z navedbo, da je lastnica blagovne znamke Z., vložila vlogo za odpečatenje teh spletnih strani. V postopku pred upravnim organom je bila tožeča stranka pozvana na dopolnitev svoje vloge. V zvezi s tem je tožeča stranka zaprosila najprej za podaljšanje roka, čemur je bilo ugodeno, vendar tudi v tem roku svoje vloge ni dopolnila in je zaprosila za še eno podaljšanje iz razloga, ker pooblaščenec tožeče stranke ni mogel vzpostaviti kontakta s svojo stranko. Kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka v postopku pred toženo stranko opravičljivih razlogov za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev vloge ni izkazala, in sodišče njene nasprotne tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da zakoniti zastopnik tožeče stranke v upravnem postopku ni bil zaslišan, saj tega v upravnem postopku ni predlagala, glede na podatke spisa pa tudi njeni navedbi, da ji ni bilo omogočeno aktivno sodelovanje v postopku ni mogoče pritrditi.

36.Pri tem sodišče dodaja, da je zakonitega zastopnika z namenom omogočiti mu zaslišanje in s tem podati izpovedbo pred sodiščem vabilo na glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje stranke, vendar se le-temu ni odzval, zato ta dokaz ni bil - ni mogel biti - izveden. Odločitev o tem, ali bo pristopila na narok in s tem omogočila izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, je v celoti v rokah stranke same, vendar pa se stranka, ki ne pristopi na narok pred sodiščem zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem, ne more z uspehom sklicevati na kršitev procesnih določb, ker v upravnem postopku ni bila zaslišana, saj je imela možnost biti zaslišana pred sodiščem.

36.Pri tem sodišče dodaja, da je zakonitega zastopnika z namenom omogočiti mu zaslišanje in s tem podati izpovedbo pred sodiščem vabilo na glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje stranke, vendar se le-temu ni odzval, zato ta dokaz ni bil - ni mogel biti - izveden. Odločitev o tem, ali bo pristopila na narok in s tem omogočila izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, je v celoti v rokah stranke same, vendar pa se stranka, ki ne pristopi na narok pred sodiščem zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem, ne more z uspehom sklicevati na kršitev procesnih določb, ker v upravnem postopku ni bila zaslišana, saj je imela možnost biti zaslišana pred sodiščem.

37.Na podlagi ugotovitev upravnih organov sodišče zaključuje, da je bila vloga tožeče stranke za odpečatenje spletnih strani pravilno zavrnjena, ker ugotovljene nepravilnosti, ki so bile razlog za zapečatenje spletnih strani, še niso bile odpravljene in se kršitve nadaljujejo, dejavnost spletne prodaje pa se z namenom izogibanja davčnim obveznostim navidezno preusmerja na nove subjekte. Iz zaključkov upravnih organov izhaja, da se le navzven ustvarja vtis, da je dejavnost zadevne spletne prodaje prenesena na nov subjekt (tožečo stranko), dejansko pa se ta izvaja tako kot prej, ne da bi bile pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile zadevne spletne strani zapečatene, odpravljene.

37.Na podlagi ugotovitev upravnih organov sodišče zaključuje, da je bila vloga tožeče stranke za odpečatenje spletnih strani pravilno zavrnjena, ker ugotovljene nepravilnosti, ki so bile razlog za zapečatenje spletnih strani, še niso bile odpravljene in se kršitve nadaljujejo, dejavnost spletne prodaje pa se z namenom izogibanja davčnim obveznostim navidezno preusmerja na nove subjekte. Iz zaključkov upravnih organov izhaja, da se le navzven ustvarja vtis, da je dejavnost zadevne spletne prodaje prenesena na nov subjekt (tožečo stranko), dejansko pa se ta izvaja tako kot prej, ne da bi bile pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile zadevne spletne strani zapečatene, odpravljene.

38.Za takšno odločitev sta imela upravna organa na podlagi pridobljenih listinskih dokazov dovolj podlage in v tem delu sodišče njune dejanske ugotovitve v izogib ponavljanju povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Te dejanske ugotovitve se nanašajo na način dostave izdelkov Z. preko Pošte Slovenije, ki poteka preko iste pogodbe, sklenjene v letu 2018 s kurirsko družbo F., d.o.o. v imenu družbe A., LTD, pri čemer Pošti Slovenije izdelke dostavlja ta ista kurirska družba na način, kot je te dostavljala za A., Ltd. iz Bolgarije in se tudi kupnine še vedno nakazuje na isti TRR.

38.Za takšno odločitev sta imela upravna organa na podlagi pridobljenih listinskih dokazov dovolj podlage in v tem delu sodišče njune dejanske ugotovitve v izogib ponavljanju povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Te dejanske ugotovitve se nanašajo na način dostave izdelkov Z. preko Pošte Slovenije, ki poteka preko iste pogodbe, sklenjene v letu 2018 s kurirsko družbo F., d.o.o. v imenu družbe A., LTD, pri čemer Pošti Slovenije izdelke dostavlja ta ista kurirska družba na način, kot je te dostavljala za A., Ltd. iz Bolgarije in se tudi kupnine še vedno nakazuje na isti TRR.

39.Sodišče povzema tudi ugotovitve o tem, da je bila na embalaži izdelka Z. dne 10. 7. 2020 še vedno navedena bolgarska družba, čeprav je bilo zatrjevano, da je blagovna znamka prodana tožeči stranki 11. 5. 2020. K temu sodišče dodaja, da so trditve tožeče stranke, da je do tega prišlo zato, ker "dobavitelj", s katerim ima pogodbo sklenjeno družba A., Ltd.iz Bolgarije, ni želel skleniti pogodbe s tožečo stranko in da bo nova pogodba med tožečo stranko in dobaviteljem sklenjena po 31. 12. 2020, niso prepričljive. Tudi po izteku tega roka tožeča stranka po lastnih predloženih dokazih ni sklenila pogodbe o dobavi izdelkov z neimenovanim dobaviteljem, ampak z družbo A., Ltd. iz Bolgarije, kot izhaja iz sporazuma o vzajemnem varovanju in nerazkrivanju podatkov ter pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 29. 12. 2020, ki ga je predložila sodišču. Iz tega sporazuma oziroma pogodbe namreč izhaja, da kot dobavitelj nastopa kar družba A., Ltd. iz Bolgarije.

39.Sodišče povzema tudi ugotovitve o tem, da je bila na embalaži izdelka Z. dne 10. 7. 2020 še vedno navedena bolgarska družba, čeprav je bilo zatrjevano, da je blagovna znamka prodana tožeči stranki 11. 5. 2020. K temu sodišče dodaja, da so trditve tožeče stranke, da je do tega prišlo zato, ker "dobavitelj", s katerim ima pogodbo sklenjeno družba A., Ltd.iz Bolgarije, ni želel skleniti pogodbe s tožečo stranko in da bo nova pogodba med tožečo stranko in dobaviteljem sklenjena po 31. 12. 2020, niso prepričljive. Tudi po izteku tega roka tožeča stranka po lastnih predloženih dokazih ni sklenila pogodbe o dobavi izdelkov z neimenovanim dobaviteljem, ampak z družbo A., Ltd. iz Bolgarije, kot izhaja iz sporazuma o vzajemnem varovanju in nerazkrivanju podatkov ter pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 29. 12. 2020, ki ga je predložila sodišču. Iz tega sporazuma oziroma pogodbe namreč izhaja, da kot dobavitelj nastopa kar družba A., Ltd. iz Bolgarije.

40.Kot izhaja iz ugotovitev upravnih organov, ki jih sodišče povzema, pa tudi identifikacijska številka za DDV (kljub obsegu prometa) še ni pridobljena in se ta ne plačuje v Sloveniji. Za predmetno odločitev so neupoštevne navedbe tožeče stranke v zvezi s spremembo predpisov o obveznosti plačila DDV, ki so stopili v veljavo s 1. 7. 2021. Glede na to, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta 19. 10. 2020, po tem datumu uveljavljeno materialno pravo na njeno pravilnost in zakonitost ne vpliva.

40.Kot izhaja iz ugotovitev upravnih organov, ki jih sodišče povzema, pa tudi identifikacijska številka za DDV (kljub obsegu prometa) še ni pridobljena in se ta ne plačuje v Sloveniji. Za predmetno odločitev so neupoštevne navedbe tožeče stranke v zvezi s spremembo predpisov o obveznosti plačila DDV, ki so stopili v veljavo s 1. 7. 2021. Glede na to, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta 19. 10. 2020, po tem datumu uveljavljeno materialno pravo na njeno pravilnost in zakonitost ne vpliva.

41.Iz vsega navedenega izhaja, da kršitve, zaradi katerih so bile predmetne spletne strani zapečatene, niso odpravljene, zato sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi, da pogoji za odpečatenje teh spletnih strani niso izpolnjeni.

41.Iz vsega navedenega izhaja, da kršitve, zaradi katerih so bile predmetne spletne strani zapečatene, niso odpravljene, zato sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi, da pogoji za odpečatenje teh spletnih strani niso izpolnjeni.

42.Glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago sodišče tudi nadaljnje tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. V izpodbijani odločbi se sicer res navaja, da davčni organ v postopku pri tujih ponudnikih spletnih strani, zaradi varovanja podatkov, ni mogel preveriti verodostojnosti predložene dokumentacije in natančno preveriti, od katerega datuma naprej je zavezanec za davek dejanski lastnik teh spletnih strani ter bistvenih podatkov, kdo jih dejansko sedaj uporablja, vendar navedeno ni podlaga izpodbijane odločitve. Samo dejstvo, da je tožeča stranka lastnik predmetnih domen (ne glede na možnost preveritve pri tujih ponudnikih) se tožeči stranki ne oporeka. Vloga za odpečatenje spletnih strani je bila tožeči stranki zavrnjena, ker pogoji za njihovo odpečatenje (odprava kršitev) niso podani, ne pa, ker tožeča stranka ne bi bila lastnik teh domen. Glede na to tudi sklicevanje tožeče stranke na pogodbo o nakupu blagovne znamke z dne 11. 5. 2020 ne more pripeljati do drugačne odločitve.

42.Glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago sodišče tudi nadaljnje tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. V izpodbijani odločbi se sicer res navaja, da davčni organ v postopku pri tujih ponudnikih spletnih strani, zaradi varovanja podatkov, ni mogel preveriti verodostojnosti predložene dokumentacije in natančno preveriti, od katerega datuma naprej je zavezanec za davek dejanski lastnik teh spletnih strani ter bistvenih podatkov, kdo jih dejansko sedaj uporablja, vendar navedeno ni podlaga izpodbijane odločitve. Samo dejstvo, da je tožeča stranka lastnik predmetnih domen (ne glede na možnost preveritve pri tujih ponudnikih) se tožeči stranki ne oporeka. Vloga za odpečatenje spletnih strani je bila tožeči stranki zavrnjena, ker pogoji za njihovo odpečatenje (odprava kršitev) niso podani, ne pa, ker tožeča stranka ne bi bila lastnik teh domen. Glede na to tudi sklicevanje tožeče stranke na pogodbo o nakupu blagovne znamke z dne 11. 5. 2020 ne more pripeljati do drugačne odločitve.

43.Po obrazloženem tožeča stranka tudi z ugovori, da pomeni odločitev tožene stranke pretiran in nesorazmeren ukrep, saj bi cilje, ki jih zasleduje tožena stranka, bilo mogoče doseči z milejšimi ukrepi in tako onemogočiti oziroma preprečiti nastanek nadaljnje poslovne škode tožeči stranki, ne more biti uspešna in tudi njeni trditvi, da takšen ukrep posega v pravico tožeče stranke do svobodnega opravljanja storitev na celotnem področju EU, svobodne gospodarske pobude in prepoved diskriminatornega ravnanja oblastnega organa v Republiki Sloveniji, ni mogoče pritrditi. Materialnopravno izpodbijana odločba temelji na določbi 37. člena ZFU in 8. členu Pravilnika. Glede na ugotovljene nepravilnosti, ki niso bile odpravljene, izpodbijana odločitev ne pomeni nesorazmernega ukrepa (ciljev namreč ni mogoče doseči z drugimi sredstvi) niti nedopustnega posega v njene zgoraj navedene pravice.

43.Po obrazloženem tožeča stranka tudi z ugovori, da pomeni odločitev tožene stranke pretiran in nesorazmeren ukrep, saj bi cilje, ki jih zasleduje tožena stranka, bilo mogoče doseči z milejšimi ukrepi in tako onemogočiti oziroma preprečiti nastanek nadaljnje poslovne škode tožeči stranki, ne more biti uspešna in tudi njeni trditvi, da takšen ukrep posega v pravico tožeče stranke do svobodnega opravljanja storitev na celotnem področju EU, svobodne gospodarske pobude in prepoved diskriminatornega ravnanja oblastnega organa v Republiki Sloveniji, ni mogoče pritrditi. Materialnopravno izpodbijana odločba temelji na določbi 37. člena ZFU in 8. členu Pravilnika. Glede na ugotovljene nepravilnosti, ki niso bile odpravljene, izpodbijana odločitev ne pomeni nesorazmernega ukrepa (ciljev namreč ni mogoče doseči z drugimi sredstvi) niti nedopustnega posega v njene zgoraj navedene pravice.

44.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

44.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

45.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

45.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

-------------------------------

1V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

1V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

2Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje; prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP).

2Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje; prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP).

3Sodišče presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati (drugi odstavek 262. člena ZPP).

3Sodišče presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati (drugi odstavek 262. člena ZPP).

4Ta določa: sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.

4Ta določa: sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančni upravi (2014) - ZFU - člen 37

Zakon o finančni upravi (2014) - ZFU - člen 37

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) - člen 8, 37

Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) - člen 8, 37

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.