Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 9.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07. 11. 2008 dalje ter povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 925,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagala, da po dopolnjenem postopku sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki. Podrejeno temu je uveljavljala tudi pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na dejanski ugotovitvi, da sta pravdni stranki dne 06. 11. 2008 sklenili sporazum (A10), s katerim sta uredili medsebojne obveznosti v zvezi s prekinitvijo oziroma razvezo pogodbe, ki sta jo sklenili 22. 03. 2006 o organiziranju ter nadzoru nad izvedbo vzdrževanja videonadzornega sistema K. S. Na podlagi sklenjenega sporazuma sta se pravdni stranki dogovorili, da tožeča stranka izstavi račun za poravnavo obveznosti iz 8. člena aneksa št. 001-2008 z dne 14. 03. 2008 v smislu odškodnine zaradi razdrtja pogodbe v višini 8.000,00 EUR, povečanih za 20 % DDV.
Če je pritožbeno sklicevanje na trditve direktorja tožene stranke, da sporazuma z dne 06. 11.2 008 ni podpisal, razumeti kot izpodbijanje dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o sklenitvi sporazuma z dne 06. 11. 2008, bi bile tovrstne trditve upoštevne le, v kolikor bi jih tožena stranka na konkretiziran način uveljavljala že v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Tožeča stranka se je na sklenitev sporazuma z dne 06. 11. 2008 kot utemeljitev zapadlosti dogovorjene obveznosti na plačilo odškodnine zaradi razdrtja pogodbe po aneksu z dne 14. 03. 2008 (A8) sklicevala že v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 101494/2008 z dne 20. 11. 2008 (list. 17), ki je bila toženi stranki vročena 31. 01. 2009 (vročilnica pri list. 22) in v pripravljalni vlogi z dne 02. 10. 2009, ki je bila toženi stranki vročena 09. 10. 2009 (vročilnica pri list. 48). Tako podane trditvene podlage tožeče stranke glede sklenitve sporazuma z dne 06. 11. 2008 tožena stranka konkretizirano ni prerekala. Pri tem je celo soglašala z dokaznim predlogom tožeče stranke za zaslišanje priče E. P., katerega je tožeča stranka predlagala zaradi ugotovitve volje strank ob sklepanju pogodbe in sporazuma. Tožena stranka torej izrecno ni zanikala sklenitve sporazuma z dne 06. 11. 2008, na katerem je tožeča stranka utemeljevala zapadlost vtoževane obveznosti. Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana (2. odstavek 214. člena ZPP). Ob tem, ko se je tožeča stranka sklicevala na učinke sporazuma z dne 06. 11. 2008 in hkrati predložila zapis sporazuma, ki je opremljen z žigom tožene stranke in podpisom, sklicevanja tožene stranke na glavni obravnavi, da naj bi predlagana priča izjavila, da sporazuma ni podpisal, ni mogoče razumeti kot izrecnega zanikanja trditvene podlage tožeče stranke o sklenitvi sporazuma z dne 06. 11. 2008. Zgolj izražen dvom v verodostojnost podpisa na predloženi listini še ne pomeni izrecnega zanikanja trditvene podlage tožeče stranke. Sama podlaga za vtoževani znesek pa je bila podana že v aneksu z dne 14. 03. 2008, katerega veljavnost ne izpodbija tožena stranka niti s pritožbo.
Pritožbeno sodišče ob tem v celoti pritrjuje prvostopenjskemu sodišču v delu, v katerem je opredelilo kot nekonkretizirane trditve tožene stranke v smislu odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga na strani tožeče stranke. Zgolj pavšalna zatrjevanja tožene stranke o številnih napakah, ki jih tožeča stranka kljub pisnim pozivom ni odpravila, v tem smislu ne zadostujejo. Pomanjkljivih trditev pa tožena stranka ne more nadomestiti z dokaznimi predlogi o zaslišanju prič.
Da tožena stranka ni eksplicitno zanikala sklenitve sporazuma z dne 06. 11. 2008, izhaja tudi iz njenih navedb v sami pritožbi, da se je v drugi pravdi, za katero je zatrjevala neločljivo povezanost s predmetno pravdo, sklicevala na veljavnost tega sporazuma. Ob tako podanih trditvah se izkaže za neutemeljen pritožbeni očitek glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. Za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga je v tej pravdi uveljavljala tožeča stranka, zadostuje dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča o sklenitvi sporazuma z dne 06. 11. 2008. V delu, v katerem se ta sporazum sklicuje na ohranitev obveznosti tožene stranke iz 8. člena aneksa z dne 14. 03. 2008, je besedilo sporazuma jasno, zato sodišče v tem delu ni bilo dolžno ugotavljati prave vsebine volje strank ob sklenitvi sporazuma (1. odstavek 82. člena OZ).
Ob tako ugotovljeni podlagi je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.