Jedro

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, prepozna pritožba pa se zavrže. V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo istega sodišča I Pd 1927/2009 z dne 6. 1. 2012. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da 20. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91 – I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06) zagotavlja primeren čas za pritožbo, kar pa ni 8 ali 15 dni. Pravni pouk iz sodbe sodišča prve stopnje dne 6. 1. 2012 je v nasprotju z URS in zakoni. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo določb 22. člena URS o enakem varstvu pravic, 23. člena URS o pravici do sodnega varstva, 24. člena URS o javnosti sojenja in 25. člena URS o pravici do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje navaja, da naj bi tožnik zamudil rok za prijavo terjatev, vendar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je tožnik prava nevešča oseba. Dolžnost stečajnega upravitelja je, da v skladu z zakonom prijavi vse terjatve, ki so nastale v času delovanja gospodarske družbe. Sodišče prve stopnje naj bi v postopku storilo naslednje bistvene kršitve: - pred izdajo sodbe ni upoštevalo vseh dejstev v tožnikovo korist; - tožnik ni imel zagotovljenega primernega časa za pripravo obrambe; - niso bili upoštevani vsi dokazi, ki jih je tožnik predložil ali predlagal; - sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila s strani tožene stranke povzročena materialna in nematerialna škoda in da se je tožena stranka s pravnimi manevri izogibala plačilu odškodnine; - sodišče prve stopnje tožnika kot prava nevešče osebe ni opozorilo na njegova dejanja, ki bi mu lahko eventualno povzročila škodo ali kršitev pravic.

Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izplača zahtevana odpravnina s pripadajočimi obrestmi in stroški.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje tožniku v sodbi z dne 6. 1. 2012 dalo napačen oziroma nezakonit pravni pouk. Rok za vložitev pritožbe je bil določen v skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP. Ta določa, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Zmotno je pritožbeno stališče, da je takšna zakonska določba v nasprotju z URS. Pri tem niti ni bistveno, da se tožnik povsem zgrešeno sklicuje na določbo 29. člena URS, ki se nanaša na pravna jamstva v kazenskem postopku. Rok za pritožbo je zakonsko določen, kar pomeni, da je nepodaljšljiv. Brez vsake osnove je pritožbena domneva, da bi tožniku moral biti zagotovljen nek drug, daljši rok za pritožbo. Sicer pa je tožnik pritožbo zoper sodbo vložil več 8 mesecev po njeni vročitvi. Tožnik je sicer prava neuk, vendar kljub temu zakonskega roka za vložitev pritožbe ni možno podaljšati.

V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi z dne 6. 1. 2012. V zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe je možno presojati le, ali je sodišče prve stopnje zakonito izdalo sklep o zavrženju pritožbe. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ob obravnavanju tožnikove pritožbe ne more presojati, ali je sodišče prve stopnje pravilno izvedlo dokazni postopek pred izdajo zavrnilne sodbe in ali je v njej pravilno uporabilo materialno pravo. Ne glede na navedeno pa je potrebno tožniku pojasniti, da zavrnilna sodba ni bila izdana, ker bi tožnik zamudil rok za prijavo terjatev, temveč zato, ker tožnik potem, ko je stečajni upravitelj prerekal terjatev, ki jo je tožnik v stečajnem postopku sicer priglasil, ni predlagal nadaljevanja postopka. Prav tako je povsem zmotno stališče, da naj bi bila dolžnost stečajnega upravitelja, da prijavi vse terjatve, ki so nastale v času delovanja gospodarske družbe. Nasprotno, navedeno je dolžnost upnika in tožnik je to kot upnik tudi storil. Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ga ni poučilo o njegovih pravicah in da ni upoštevalo, da je prava nevešča oseba. V zvezi z izpodbijanjem sklepa o zavrženju prepozne pritožbe je bistveno zgolj to, ali je sodišče prve stopnje tožniku dalo pravilen in popolen pravni pouk v sodbi, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, ki je bila zavržena kot prepozna. V pravnem pouku prvostopenjske sodbe z dne 6. 1. 2012 je pravilno navedeno, da je zoper to sodbo dovoljena pritožba, ki jo je potrebno vložiti pri tem sodišču v dveh izvodih v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Okoliščina, da je tožnik pritožbo vložil več kot 8 mesecev po vročitvi sodbe, ni posledica tega, da sodišče prve stopnje tožnika ne bi pravilno poučilo o roku za pritožbo. Pravni pouk vsebuje tudi vse ostale sestavine iz šestega odstavka 324. člena ZPP.

Ob ugotovitvi, da je bila sodba sodišča prve stopnje I Pd 1927/2009 z dne 6. 1. 2012 tožniku vročena 12. 1. 2012 in da je tožnik pritožbo zoper to sodbo vložil 21. 9. 2012, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. V skladu s citirano določbo prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje, brez naroka, kar je predsednica prvostopenjskega senata tudi storila.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.