Jedro

Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi 0005 I 2004/13233 z dne 9. 12. 2004, ki je postal pravnomočen dne 6. 1. 2005, nadaljuje proti novemu dolžniku – dedinji (pravilno: pravni naslednici) po pokojnem dolžniku Republiki Sloveniji, zastopani po Državnem pravobranilstvu RS, zunanji oddelek v Mariboru.

2. Zoper tako odločitev je pravna naslednica pokojne dolžnice, sedaj nova dolžnica Republika Slovenija, vložila predlog za dopolnitev sklepa oz. podrejeno pravočasno pritožbo. Navaja, da je zapuščina po pokojni na podlagi sklepa o dedovanju opr. št. I D 1907/2011 z dne 27. 6. 2012 postala lastnina Republike Slovenije, na podlagi (izpodbijanega) prvostopnega sklepa pa se zoper njo nadaljuje izvršilni postopek. Glede na to, da Republika Slovenija odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, pritožnica primarno prvostopnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep dopolni tako, da bo iz njega razvidna omejitev njene odgovornosti za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem v zvezi z obsegom podedovanega premoženja navaja, da je sicer s sklepom o dedovanju nanjo prešlo tudi določeno nepremično premoženje pokojne, vendar pa zapustnica v trenutku njene smrti ni bila več njegova lastnica, saj je z darilno pogodbo, ki je bila davčno overjena, svoj solastniški delež na nepremičnini prenesla na tretjo osebo, pogodba pa ni bila zemljiškoknjižno zavedena. Navedeno bi bilo po mnenju pritožnice potrebno upoštevati pri oceni višine vrednosti podedovanega premoženja. V kolikor pa sodišče ne bi sledilo predlogu nove dolžnice za dopolnitev sklepa, naj vlogo šteje kot pritožbo, vloženo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti v pritožbi smiselno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji, v last katere je v skladu s sklepom o dedovanju (na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD) prešla zapuščina po pokojni. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V obravnavani zadevi se tako izvršba povsem pravilno nadaljuje zoper pravno naslednico po pokojni, Republiko Slovenijo. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje.

6. Bistvo obravnavane vloge nove dolžnice, ki jo je bilo na podlagi izrecne navedbe v njej potrebno šteti (tudi) kot pritožbo, pa je njeno zavzemanje za omejitev njene odgovornosti za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. S tem nova dolžnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, saj gre po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati. V skladu s 56a. členom ZIZ lahko namreč novi dolžnik sklep o izvršbi izpodbija z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da obveznost ni (ali ni v celoti) prešla nanj. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.

7. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe nove dolžnice in potrditev izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper njo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih nova dolžnica ni priglasila.