Jedro

Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo. Tožnica je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, kar pomeni, da je njena pritožba nedovoljena. Iz tega razloga je bilo potrebno glede na 352. člen ZPP pritožbo, ki se nanaša na odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s sklepom zavreči. Stroški postopka so bili odmerjeni v skladu z ZPP in Odvetniško tarifo. Tožnica si je izbrala za zastopanje odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, zato stroški pooblaščenca za prihod iz Ljubljane v Mursko Soboto niso potrebni stroški za pravdo in jih mora tožnica nositi sama. Tožnica ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora v takem primeru stroške prihoda nositi sama in jih ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki.

Izrek

I. Pritožba zoper I., II., III. in IV. točko izreka sodbe na podlagi pripoznave se zavrže, pritožba (V. točka izreka) zoper odločitev o stroških postopka se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 2. 2015 nezakonita in se v celoti razveljavi (I. točka izreka). Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z vročitvijo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 2. 2015, temveč na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 1. 2014 še vedno traja in sicer na delovno mesto „administrativna dela“ z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delovno mesto „administrativna dela“ in ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo priznati neprekinjeno delovno dobo, jo od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi dalje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco, vse v roku 8, pod izvršbo (III. točka izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do ponovnega nastopa dela obračunati bruto nadomestila plače po pogodbi o zaposlitvi, ki bi jih prejemala, če bi delala, od posameznih bruto plač odvesti ustrezne davke in prispevke pristojnim institucijam v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ter nato tožnici izplačati ustrezne neto zneske plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati stroške postopka v znesku 461,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, vse pod izvršbo (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo na podlagi pripoznave se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ni odločilo pravilno, ko je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj se tožnica ni mogla izjaviti o pripoznavi tožbenega zahtevka s strani tožene stranke, zlasti ji ni bilo omogočeno, da bi do konca naroka za glavno obravnavo sodišču v skladu z zakonom predlagala, da naj odloči, da kljub temu, da je pogodba o zaposlitvi nezakonita, niso več izpolnjeni pogoji za nadaljevanje delovnega razmerja, zaradi česar naj tožnici prizna denarno odškodnino v višini 18 mesečnih plač. Navaja, da je v vmesnem času po prenehanju delovnega razmerja prišlo do bistvenega poslabšanja odnosov zaradi katerih tožnica več ne more normalno opravljati svojega dela pri toženi stranki. Izpodbija tudi odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na povračilo njenih pravdnih stroškov. Sodišče ni ugodilo predlogu tožnice na povračilo njej nastalih pravdnih stroškov in sicer priglašenih potnih stroškov pooblaščenca, saj bi naj bilo po navedbah sodišča v A. dovolj odvetnikov, zaradi česar tovrstni stroški naj ne bi bili potrebni. Meni, da so taki stroški, ki nastanejo za prihod pooblaščenca na sodišče potrebni in to ne glede na to, v katerem kraju ima odvetnik pisarno oziroma sedež. Odločitev sodišča je nepravilna tudi v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov tožnice, ker sodišče ni ugodilo zahtevku tožnice za povračilo stroškov za drugo in tretjo pripravljalno vlogo, ki sta bili glede na svojo vsebino nedvomno potrebni. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevku tožnice tudi v delu, ki se nanaša na povračilo nastalih pravdnih stroškov ter hkrati odloči, da kljub temu, da je pogodba o zaposlitvi nezakonita niso več izpolnjeni pogoji za nadaljevanje delovnega razmerja, zaradi česar naj tožnici prizna denarno odškodnino v višini 18 mesečnih plač. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da tožnica niti v tožbi niti v nadaljnji pripravljalni vlogi ni navajala okoliščin, ki bi kazale na to, da delovno razmerje pri toženi stranki ni več mogoče. Tega tudi ni navajala na poravnalnem naroku 3. 6. 2015. Prav tako ni modificirala tožbenega zahtevka v smeri ugotovitve trajanja delovnega razmerja ter priznanje denarnega povračila.

4. Pritožba ni utemeljena glede odločitve o stroških postopka ter nedovoljena zoper sodbo na podlagi pripoznave.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu zahtevala ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo. Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

7. Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo. Tožnica je torej v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato ni podanega pravnega interesa za vložitev pritožbe, kar glede na določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP pomeni, da je njena pritožba nedovoljena. Iz tega razloga je bilo potrebno glede na 352. člen ZPP pritožbo, ki se nanaša na odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (I. - IV. točka izreka sodbe) s sklepom zavreči. 8. Tožnica se ne strinja tudi z odločitvijo o stroških postopka. Ob preizkusu odločitve o stroških postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili odmerjeni v skladu z ZPP in Odvetniško tarifo. Tožnica si je izbrala za zastopanje odvetnika, ki ima sedež v B., zato stroški pooblaščenca za prihod iz B. v A. niso potrebni stroški za pravdo in jih mora tožnica nositi sama. Tožnica ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora v takem primeru stroške prihoda nositi sama in jih ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov za drugo pripravljalno vlogo, saj pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki upošteva sodišče zgolj tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tudi po oceni pritožbenega sodišča stroški za drugo pripravljalno vlogo niso bili potrebni stroški postopka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev o povračilo stroškov postopka zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).