Jedro

Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi toženec navaja, da je po prejemu tožbe 21. 2. 2015 nemudoma odšel na sodišče na službo BPP in obrazložil, zakaj potrebuje pravno pomoč ter da je zadeva nujna, ker ima 30-dnevni rok za odgovor na tožbo. Služba BPP je toženčevi prošnji ugodila, vendar prepozno. Izbrani odvetnik je odločbo prejel pred iztekom roka za odgovor na tožbo, vendar se toženec zaradi zdravstvenih težav ni uspel sestati z njim in mu podpisati pooblastila za zastopanje. Tožencu je postalo slabo, ko je bil na avtobusni postaji na poti k odvetniku in ni mogel priti do njega. Do odvetnika je tako uspel priti šele 25. 3. 2015, ko je tudi podpisal pooblastilo. Odvetnik ne more sestaviti odgovora na tožbo, ne da bi se sestal s stranko in se seznanil z zadevo ter z vlogami in listinskimi dokazi. Navedba sodišča, da bi lahko pravočasno vložil odgovor na tožbo in kasneje vložil pooblastilo, je nerelevantna in napačna. Tožencu se je zdravstveno stanje izboljšalo šele 25. 3. 2015 in šele takrat se je uspel sestati z odvetnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi, mora zato opraviti to dejanje sodišče na njen predlog, dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika tudi po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način in ne samo osebno. Sicer pa so navedbe o toženčevi slabosti zaradi zdravstvenega in socialnega stanja kljub pozivu na dopolnitev predloga pavšalne in nekonkretizirane, saj toženec ne navaja, za kakšno slabost je šlo in koliko časa je trajala. Tudi sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Na kakšen način poteka komunikacija med stranko in odvetnikom ne vpliva na upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljeno trdi pritožba.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (365. člen 2. točka ZPP).