Jedro

Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep z dne 16. julija 2019**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izpodbijani točki I ugovor dolžnika zavrnilo, v točki II je zahtevo dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka z dne 23. 8. 2018 zavrnilo in v točki III naložilo dolžniku, da je dolžan upniku plačati stroške ugovornega postopka v višini 223,99 EUR, v roku 8 dni od dneva prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje, v preostalem delu pa je zahtevo upnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka z dne 21. 11. 2018 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico. Navaja, da ne glede na načelo formalne legalitete, dolžnik vztraja pri tem, da je bil med njim in upnikom sklenjen dogovor, da do dokončanja stanovanja v hiši, na naslovu Ulica 120 (kar je dolžan storiti upnik) dolžnik lahko ostane v stanovanju na tem naslovu. Ravnanje upnika je zato nezakonito in moralno zavržno. Potem, ko mu je dolžnik odstopil svoj celotni dedni delež po očetu, ga upnik meče na cesto. Po mnenju dolžnika sodišče tega dejstva ne sme spregledati, sicer na ta način krši njegovo ustavno pravico do osebnega dostojanstva, do zdravja ipd. Dolžnik se ne more preseliti v nedokončano stanovanje, sam pa stanovanja (ker ni lastnik), ne more dokončati. Sodnica v zapuščinski zadevi I D 420/2011 ni vedela, da stanovanje v nepremičnini na naslovu Ulica 120 ni dokončano, sicer ne bi dovolila sklenitve poravnave, ki je bila dolžniku očitno v škodo.

3. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da dolžnik v ugovoru ponavlja navedbe iz odgovora na tožbo v pravdnem postopku opr. št. P 69/2017, v nadaljnjih pripravljalnih vlogah in v pritožbi zoper sodbo pravdnega sodišča, čeprav je bilo pravnomočno ugotovljeno, da dolžnik nima pravne podlage za bivanje v hiši Ulica 19. Sodišče je v pravdnem postopku odločilo tudi glede dolžnikovih navedb o obstoju domnevnega dogovora, da lahko do dokončanja stanovanja v hiši, z naslovom Ulica 120, prebiva v hiši s tem naslovom in je razsodilo, da se je dolžnik dolžnik dolžan izseliti v roku 15 dni in plačati stroške postopka. Izvršilni naslov je pravnomočen in vanj izvršilno sodišče ne more več posegati. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

6. Po proučitvi izvršilnega spisa in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da prvostopenjsko sodišče ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, da je popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Odločitev je tako pravilna, pri čemer pritožbeno sodišče, glede na pritožbena izvajanja le še poudarja, da sklep o izvršbi, s katerim je bilo ugodeno predlogu za izvršbo, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in priložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

7. Dejstva, ki jih v ugovoru in ponovno v pritožbi zatrjuje dolžnik, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, na katerega razloge se, v izogib ponavljanju, sklicuje tudi pritožbeno sodišče, ne predstavljajo nobenega razloga, ki bi v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ, preprečevalo izvršbo. V obravnavanem primeru namreč teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kranju opr.št. P 69/2017 z dne 5. 9. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2624/2017 z dne 9. 5. 2018, pri čemer je na izvršilni naslov izvršilno sodišče vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni. Sodišče je na izvršilni naslov vezano, vse dokler ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen. Sodišče prve stopnje je, ob dovolitvi izvršbe pravilno ugotovilo, da dolžnikova obveznost, ki mu nalaga izselitev in izpraznitev prostorov v stanovanjski hiši Ulica 19, in jo upnik izterjuje v predmetnem postopku, izhaja iz veljavnega izvršilnega naslova. V ugovornem postopka pa je ugotovilo, da dolžnikova obveznost ni pogojena z upnikovo obveznostjo izdelati stanovanje v stanovanjski hiši Ulica 101, zato je odločitev o zavrnitvi ugovora pravilna in zakonita.

8. Ker dolžnik ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, s katerimi bi lahko izpodbil pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, odločitev sodišča prve stopnje pa je jasna in obrazložena, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 29. 7. 2019**

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog z dne 23. 8. 2018 za odlog izvršbe, dopolnjen z vlogo z dne 5. 12. 2018, zavrnilo.

11. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu in predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi tako, da se predlogu za odlog izvršbe ugodi in odloči, da je upnik dolžan dolžniku plačati stroške postopka. V navedeni izvršilni zadevi je sodišče zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, ker je zaključilo, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od škode, ki bi zaradi odloga lahko nastala upnik in pri tem navedlo, da so trditve dolžnika glede nastanka škode pavšalne in nekonkretizirane. To ne drži, ker je dolžnik povzel ugotovitve psihiatra, da je slabše oziroma težje prilagodljiva oseba, zaradi česar bi izselitev povzročila škodo na njegovem zdravju. Sodišče je zavrnilo predlog za odlog izvršbe tudi po 8. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ker da iz izvršilnega naslova zatrjevani dogovor ne izhaja. Dolžnik vztraja, da je bil takšen dogovor sklenjen, upnik pa ga ne spoštuje. Prav tako sodišče prve stopnje ni našlo razlogov za odlog iz posebno upravičenih razlogov in je spregledalo, da je dolžnik upniku odstopil svoj dedni delež po pokojnem očetu, ki je vreden vsaj 100.000,00 EUR v zameno za ustanovitev služnosti stanovanja, vendar v nepremičnini, ki še ni dokončana in se je upnik zavezal, da jo bo dokončal. Služnosti stanovanja ne more biti, če ni stanovanja. Sodnica ob sklepanju dogovora te okoliščine ni poznala, sicer dednega dogovora ne bi smela dovoliti. Dolžnik je bil od svojega otroštva vsem v družini podrejen, hodi v posebno šolo, z njim so po smrti mame ravnali kot s hlapcem. Svojima bratoma je dolžnik verjel tudi v zapuščinskem postopku po očetu, pa sta ga očitno izigrala. Oba sta podedovala po pokojnem očetu precej premoženja, le on ni podedoval nič v zameno za služnost, ki pa ni vredna ničesar, ker se je ne da izvrševati. To pa je zagotovo okoliščina, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o odlogu izvršbe upoštevati. Ustavno sodišče je nedavno odločilo2, da je del ZIZ, ki predpisuje le eno trimesečno obdobje za odlog izvršbe v nasprotju z 35. členom Ustave RS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic kadar se uporablja v postopkih izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Ravnanje upnika je nezakonito in neustavno ter moralno zavržno. Potem, ko mu je dolžnik odstopil svoj dedni delež po očetu, kar sodišče ne sme spregledati, saj se dolžnik ne more preseliti v nedokončano stanovanje, medtem ko sam stanovanja, ker ni lastnik, ne more dokončati. Priglaša pritožbene stroške.

12. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga njeno zavrnitev. Neutemeljen je razlog za odlog 8. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj zatrjevana upnikova nasprotna obveznost, da bi moral dolžniku omogočiti bivanje v stanovanju hiše, Ulica 120, ne obstoji. Dolžnik ni uspel izkazati za verjetno, da bi s takojšno izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku, prav tako dolžnik ni v ničemer ovrednotil možnost nastanka škode upniku. Dolžnik zatrjuje le možnost nastanka škode, ki bi nastala z realizacijo izvršbe, to pa ne more biti pravno priznana škoda. Prav tako ne obstojijo posebno upravičeni razlogi za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Dolžnik predloga v smeri obstoja izjemnega dogodka ni utemeljil, niti dokazno podprl, saj domnevno slab premoženjski položaj ne predstavlja takšnega izjemnega dogodka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

15. Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku, v primerih, ki so določeni v 1. do 9. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Na predlog dolžnika pa sme sodišče odložiti izvršbo tudi v primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

16. V obravnavani zadevi teče izvršba na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, ki nalaga dolžniku obveznost izselitve iz prostorov, ki jih zaseda v stanovanjski hiši z naslovom Ulica 19, in jih izpraznjene oseb in stvari prepustiti v posest upniku. Upnik torej razpolaga s pravnomočno priznanim zahtevkom na izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper dolžnika. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti, zato je odložitev uveljavitve zahtevka mogoče dovoliti le izjemoma. Dolžnik mora zato za odlog ponuditi tehtne razloge. Dolžnik tudi v predlogu za odlog izvršbe pogojuje svojo obveznost izpraznitve stanovanja z obveznostjo upnika izdelati stanovanje v stanovanjski hiši z naslovom Ulica 120, za kar pa je že pravdno sodišče v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (na kar je izvršilno sodišče vezano) in nato še izvršilno sodišče v ugovornem postopku ugotovilo, da dolžnikove navedbe o obstoju pravne podlage za prebivanje v sporni nepremičnini niso utemeljene, saj dolžnik zatrjevanega dogovora ni izkazal. 17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga dolžnika za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ pravilna, zato se v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

18. Dolžnik je podal še predlog za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče, na predlog dolžnika, odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. V tem primeru gre za odlog izvršbe za časovno omejeno obdobje, vendar mora dolžnik za odlog izkazati posebno upravičene razloge.

19. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik takšnih razlogov s tem, ko je zatrjeval le svoje slabo premoženjsko stanje in da bi se izselitev odrazila na njegovem fizičnem in duševnem stanju, kar bi na njegovem zdravju povzročilo nepopravljive posledice, ni uspel izkazati. Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar pa dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni uspel izkazati. Njegove navedbe namreč ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije, zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna. Tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019, na katero se v pritožbi sklicuje dolžnik, ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je namreč prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. V konkretnem primeru pa dolžnik, po oceni sodišča, ni izkazal samega upravičenega razloga za odlog izvršbe, medtem ko ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.

20. Ker dolžnik ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, s katerimi bi lahko izpodbil pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, stroški upnika, nastali z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Dolžnik z zatrjevanjem tega dejstva ni uspel niti v pravdnem postopku, saj je že pravdno sodišče, na podlagi izvedbe in ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da dolžnik zatrjevanega dogovora ni dokazal, medtem ko je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in z njim dolžnik v ugovornem postopku ne more uspeti. 2 Odločba U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.