Jedro

Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je ničen in neobstoječ sporazum o zavarovanju denarne terjatve z dne 23. 12. 1994 sklenjen pod opr. št. II R 1779/94 pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, ki so ga sklenili A. A. d.d., kot upnik, B. B., d.o.o. kot dolžnik in tožnica kot zastaviteljica stanovanja v ... v skupni izmeri 79,90 m2 iz pogodbe št. 165/83 z dne 30. 8. 1983. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev 1.967,25 EUR pravdnih stroškov toženi stranki z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da vztraja na trditvi, da podpis na spornem pooblastilu ni njen ter da navedeni odvetnici ni dala pooblastila in naročila za zastavitev nepremičnine. Sodišče ne bi smelo upoštevati samo izvedenskega mnenja, temveč tudi druge dokaze, to je izpoved tožnice in priče C. C., ki sta izpovedala, da tožnica spornega pooblastila ni podpisala. Tožnica očita sodišču prve stopnje, da je izpodbijana sodba nejasna in je ni mogoče preizkusiti. Samo dejstvo, da se tožnica nikoli ni srečala z odvetnico D. D. je za postopek bistveno in je drugačna argumentacija sodišča prve stopnje nesprejemljiva. Nedvoumno za nastanek vsakršnega mandatno pooblastilnega razmerja je ključnega pomena, da se naročitelj sreča oziroma vzpostavi kontakt z mandatorjem in ker tega ni bilo, mandator ni mogle pravno veljavno skleniti posla, s katerim je nepremičnino zastavil v korist banke. Sporazum opr. št. II R 1779/94 sploh ni bil podpisan in odvetnica D. D. v ta spis ni predložila originalnega pooblastila tožnice. Napačno sodišče ugotavlja, da so izvirniki pooblastil enotno vloženi v spis opr. št. II R 1778/94 in to predstavlja kršitev določb ZPP, saj sodišče samoiniciativno ne more ugotavljati dejstev. Originalno pooblastilo tožnice se nahaja v spisu opr. št. II R 1778/94 in pri spisu opr. št. R 1779/94, ko je vložena fotokopija pooblastila, ne gre za napako in sporazum opr. št. II R 1779/94 ni mogel biti veljavno sklenjen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Temeljno vprašanje v tem postopku je ali je tožnica podpisala pooblastilo odvetnici D. D. in ali je slednja veljavno zastopala tožnico v postopku sklenitve sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine stanovanja na ... v zadevi opr. št. II R 1779/94. 5. Tožnica je podpisala splošno pooblastilo skupaj s C. C. za zastopanje po odvetniku, med drugim, da jo odvetnik zastopa v civilnih zadevah in v njenem imenu sklepa poravnave. V skladu s členom 95 ZPP/77, ki je veljal v času podpisa pooblastila je pooblaščenec, ki je bil odvetnik lahko na podlagi splošnega pooblastila sklenil poravnavo. Dano pooblastilo tožnice je zato odvetnici D. D. omogočilo sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (kot sodne poravnave) po določilih ZIP.

6. Ob trditvah tožnice, da spornega pooblastila ni podpisala, je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca grafologa E. E. ugotovilo, da je podpis na spornem pooblastilu od tožnice. Na podlagi takega mnenja so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da podpis na spornem pooblastilu ni njen, tako da so neutemeljene pritožbene trditve, da tožnica spornega pooblastila ni podpisala in da to izhaja iz drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je celovito ocenilo izpoved in ravnanje tožnice ter priče C. in s tako dokazno oceno se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jo sprejema ter se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvega sodišča, da za odločanje v tej zadevi ni pravno odločilno, da se tožnica in odvetnica nista srečali in da se ne poznata, saj je vsa opravila v zvezi s sklenitvijo kreditne pogodbe in zavarovanja pripravil direktor B. B., pri katerem je bil zaposlen tožničin partner C. C. tako, da je neutemeljena pritožba tudi v tem delu, ko trdi, da je ta okoliščina o stiku in nepoznanstvu s pooblaščenko nebistvena. Istočasno sta se sklepala sporazuma opr. št. R 1179/94 in opr. št. R 1178/94 med istim kreditojemalcem in različnimi zastavitelji tako, da okoliščina, da je bil original pooblastila tožnice in C. C. pomotoma po napaki sodišča v spisu opr. št. R 1178/94, tudi po oceni pritožbenega sodišča v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, kot trdi pritožba, ki se pri tem neutemeljeno sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča v zvezi s posledicami na sklicevanje na fotokopije pooblastil ter na kršitev sodnega reda. Pomotoma predložitev pooblastila s strani sodišča ne more imeti takih posledic kot jih zatrjuje pritožba.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).