Jedro

Do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, je prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, nosi stranka sama.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Zahteva tožeče stranke za plačilo pravdnih stroškov se zavrne."

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 33.000,00 SIT pritožbenih stroškov, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe s sklepom ustavilo postopek (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 191.670,00 SIT v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 6. 2006 dalje do plačila (2. točka izreka).

Zoper sklep o stroških se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagala je, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je bila kot upnik v stečajnem postopku napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja svoje terjatve, ki jo je prerekala tožena stranka kot upnik v stečajnem postopku. Tožeča stranka je vložila tožbo, istočasno pa se je pritožila zoper sklep stečajnega senata o napotitvi na pravdo. Višje sodišče je napotitveni sklep razveljavilo z obrazložitvijo, da izjava upnika (tožene stranke v tem postopku) nima narave prerekanja terjatve in da po vsebini predstavlja zgolj upnikovo opozorilo, da je prijava zadevne terjatve nepopolna vloga. Posledično je tožeča stranka svojo tožbo umaknila, obenem pa prijavila svoje pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, nosi stranka sama. Po določbi 1. odstavka 156. člena ZPP mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške. To pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo v 2. točki izreka.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker je pritožnik uspel s pritožbo, je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika, Odvetniške tarife in Zakona o davku na dodano vrednost, ti stroški pa zajemajo 250 odvetniških točk za sestavo pritožbe, kar predstavlja znesek 27.500 SIT, in 20 % DDV, kar predstavlja znesek 5.500 SIT. Tožeča stranka je tako dolžna toženi povrniti pravdne stroške v višini 33.000 SIT. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo zneska 5.000 SIT za prihod stranke k odvetniku, saj ni upravičena do povračila posebej prijavljenih stroškov tistih odvetniških storitev, ki so vsebovane v storitvah pripravljalnih spisov oziroma vlog. Sodišče toženi stranki tudi ni priznalo 2 % administrativnih stroškov, ker ti niso izkazani. Prav tako sodišče toženi stranki ni priznalo povračila sodnih taks, saj ni izkazala, da je to plačala.