Jedro

Po uveljavitvi ZPP/99 je tožba na razveljavitev sodne poravnave navedena v poglavju z izrednimi pravnimi sredstvi in v določbi člena 392, ki ne predvideva dopustnosti tožbe na ničnost sodne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev, da je sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 3738/2006 z dne 11. 12. 2009 nična, istočasno je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo tožbo, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da je pravno nevzdržno stališče, da tožba na ugotovitev ničnosti ni dopustna, saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, pri tem se tožnica sklicuje na več odločb Vrhovnega sodišča II Ips 409/2004 ter sodbo II Ips 144/2006, kjer je sodišče odločalo vsebinsko o ničnosti prav tako v zadevah II Ips 781/2006, II Ips 1060/2008, nadalje na odločbo VSK, I Cp 126/2003, sklep VSL II Cp 2651/2009, III Cp 2930/2010. Sodba VSL III Cp 1086/2009 na katero se sklicuje sodišče prve stopnje je odmik od ustaljene sodne prakse in ga sodišče prve stopnje ne obrazloži. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo 11. 12. 2009, za katero zahteva tožnica ugotovitev ničnosti. Sodna poravnava je bila sklenjena po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku (Ur.list RS, 26/99), ki je izpodbijanje sodne poravnave uredil na novo in drugače in je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja sodna poravnava pravnomočno sodno odločbo in da je izpodbijanje sodne poravnave opredeljeno v poglavju o izrednih pravnih sredstvih (26. poglavje ZPP) kot tožbo na razveljavitev sodne poravnave le pod pogoji, ki jih predvidevata člen 392 in 393 ZPP ter skladno z določbami, ki veljajo za obnovo postopka. Sodno poravnavo ni mogoče izpodbijati z določili OZ, ki določajo neveljavnost pogodb, to je zaradi ničnosti. Četudi je sklenjena sodna poravnava, ki bi lahko nasprotovala moralnim načelom glede na razloge, ki jih dopušča ZPP za razveljavitev sodne poravnave ni mogoče izpodbijati iz razlogov ničnosti. Sodna poravnava, ki jo odobri sodišče vsebuje tudi presojo dopustnosti v smislu določbe člena 3 ZPP, v določbah, ki opredeljujejo tožbo za razveljavitev sodne poravnave (člen 392 in 393 ZPP) ni predvideno, da bi stranke s tožbo uveljavljale ničnostne razloge. Taka tožba na ničnost sodne poravnave je nedopustna kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in jo je pravilno zavrglo (prvi odstavek člena 398 v zvezi s petim odstavkom člena 393 ZPP). Nasprotne pritožbene trditve, ki trdijo, da je dopustna tožba na ničnost sodne poravnave so neutemeljene, prav tako se pritožba ne more uspešno sklicevati na sodno prakso, ki jo citira v pritožbi, ker gre za staro sodno prakso oziroma za drugačne primere, ki izvirajo iz drugačnega dejanskega stanja.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP).