Jedro

O predlogu dediča za vračunanje darila v dedni delež sodedinje lahko zapuščinsko sodišče odloči le, če o tem dejstva niso sporna. 210. člen ZD namreč v prvem odstavku določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog zakonitega dediča A. A. za vračunanje daril z dne 7. 6. 2021 (točka I. izreka), razglasilo dediče ter njihove dedne deleže in omejilo dedovanje dela zapuščine v korist Republike Slovenije z izročitvijo in vknjižbo lastninske pravice na Republiko Slovenijo do 52/100 zapustnikovega deleža na parc. št. 3940 k.o. ..., last zapustnika do ½ (točka II. izreka) ter ugotovilo obseg zapuščine (točka III. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo dedič A. A. z navedbo, da se pritožuje zoper celoten sklep iz vseh pritožbenih razlogov. V nadaljevanju se povzema bistvo pritožbe: poudarja, da sodišče prve stopnje že v tretjem odločanju ne upošteva navodil sodišča druge stopnje, da naj višje sodišče odloči o delu, ki se nanaša na omejitev dela zapustnikove zapuščine v korist Republike Slovenije, v ostalih točkah pa sklep o dedovanju razveljavi in vrne v ponovno odločanje ali samo odloči, če to dopušča zakon. Obširno graja odločitev sodišča o zavrženju njegovega predloga za vračunanje daril v dedni delež dedinje B. B., s poudarjanjem, da v pravdi P 152/2018 ni bilo pravnomočno odločeno o vračunanju darila v dedni delež obdarjenke, ampak v primarnem zahtevku o ugotovitvi ničnosti darilne pogodbe, o ugotovitvi dedne nevrednosti, izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila na spornih parcelah in vknjižba, v podrednem zahtevku pa je bil zavrnjen zahtevek, da sporne nepremičnine iz darilne pogodbe sodijo v zapuščinsko premoženje po pokojnem. Opozarja, da je sodišče druge stopnje dalo 5. 7. 2022 v točki 9 natančna navodila sodišču prve stopnje, to pa v obravnavanem sklepu ponovno zatrjuje, da je bilo že pravnomočno odločeno o vračunanju darila v dedni delež. Meni, da lahko o spornih dejstvih sodišče druge stopnje razsodi tako, da samo razpiše obravnavo. Glede omejitve dedovanja v korist Republike Slovenije ponavlja, da gre za izplačilo neupravičenega socialnega transferja med februarjem in majem 2012, Republika Slovenija ni v roku pet let vložila izterjave in je terjatev zastarala. V nadaljevanju graja, da sodišče prve stopnje potem, ko je po več kot dveh letih nadaljevalo zapuščinski postopek ni opravilo obravnave, soočenja strank. Pod točko 5 pritožbe opozarja, da gre za dedovanje po zapustniku, ki je imel po sklepu CSD od leta 2011 do leta 2017 skrbnika za poseben primer. Dedovanje zahteva v takem primeru določene preverbe iz obdobja skrbništva, saj je imela skrbnica dostop do transakcijskih računov, da je šlo v tem obdobju tudi za odprodajo nepremičnin zapustnika in namestitev v domu starejših. Glede zahtevka za vračunanje darila navaja, da iz darilne pogodbe ni moč nikjer razbrati, da se omenjeno darilo naj ne vračuna v dedni delež obdarjenke. Povzema točko 5 darilne pogodbe in navaja, da mu ni jasno, kako je lahko zapuščinsko sodišče zaključilo, da iz točke 5 izhaja, da se darilo po zapustnikovi „jasno izpričani in zapisani volji“ naj ne vračuna v dedni delež obdarjenke“. Očita, da sodišče menja instituta vračanja darila v zapuščinsko maso, z institutom vračunanja darila v zakoniti dedni delež dediča. Povzema izrek pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zadevi P 152/2018 z dne 17. 2. 2020 ter podaja svojo materialnopravno presojo izrekov s poudarjanjem, da iz njih ne izhaja odločitev o vračunanja darila v dedni delež. V darilni pogodbi je izrecno zapisano, da naj se ostala dva dediča - njegova sinova, poplačata iz preostalega premoženja, ki je in bo na voljo, v kolikor bi to zahtevala. A. A. po vstopni pravici zahteva ravno to, in sicer, da se darilo, ki ga je dedinja B. B. prejela s strani pokojnega očeta po predmetni darilni pogodbi za primer smrti v skladu z določili Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) vračuna v njen dedni delež, dedinja obdrži prejeto darilo, ostali dediči pa lahko svoj dedni delež prejmejo iz ostalega premoženja, za katerega pa zapustnik in daritelj ni izrecno navedel, da preostalo premoženje deduje tudi B. B. Opozarja na uveljavljeno sodno prakso in zakonsko določilo tretjega odstavka 46. člena ZD, po katerem mora zapustnik to posebej navesti oziroma mora izrecno izhajati, da se darilo, ki ga je podaril obdarjencu, ki je obenem tudi zakoniti dedič, naj ne vračuna v njegov dedni delež.

3. Republika Slovenija v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke v delu, ki se nanašajo na njene pravne interese in koristi, to je glede višine terjatve in načina omejitve dedovanja, se zavzema za zavrnitev pritožbe v tem delu ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je v obravnavani zadevi odločeno tretjič. Prvi sklep sodišča prve stopnje je bil na osnovi pritožbe A. A. razveljavljen, ker je bil izrek sklepa oblikovan v nasprotju z določbo 214. člena ZD, to je z vnašanjem pravnih in dejanskih vidikov obravnavane zadeve v izrek ter zato sklepa ni bilo mogoče preizkusiti (bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V drugi pritožbeni obravnavi je moralo sodišče druge stopnje zadevo ponovno razveljaviti in ponoviti napotke, da sodišče prve stopnje v izrek sklepa o dedovanju zajame zgolj z zakonom predvideno vsebino. Že takrat je bilo dano opozorilo, da mora sodišče glede zahteve dediča A. A. za vračunanje daril z dne 7. 6. 2021, presoditi njegove utemeljene pritožbene navedbe, da o zahtevku pritožnika za vračunanje darila v dedni delež sodedinje B. B. še ni bilo pravnomočno odločeno, ker je v izreku pravnomočne sodbe, na katero se sklicuje zapuščinsko sodišče, odločeno o zahtevkih, ki temeljijo na drugačni pravni podlagi (vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, 34. do 41. člen ZD). Nadalje je sodišče druge stopnje tudi opozorilo, da zapuščinsko sodišče o vračunanju darila v dedni delež ne sme odločati na podlagi spornih dejanskih vprašanj.

6. Sodišče druge stopnje je v tretji pritožbeni obravnavi sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno materialno pravno presodilo, da je o zahtevku dediča A. A. že bilo pravnomočno razsojeno v zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 152/2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 690/2020. Nadalje je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče storilo tudi kršitev prvega odstavka 339 člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, s tem, ko v nasprotju z 210. členom ZD ter 6. točko 205. člena ZPP, ni prekinilo zapuščinske obravnave in napotilo dediče (stranko) na pravdo, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je dedič A. A. z vlogo z dne 7. 6. 2021 podal zahtevo za vračunanje darila, s katero je zapustnik za čas življenja z Darilno pogodbo za slučaj smrti z dne 5. 3. 2007, sestavljeno v notarskem zapisu, podaril del nepremičnin svoji hčerki B. B. Navedel je, da gre za darili, ki po podatkih Geodetske uprave RS predstavljata določeno vrednost, in sicer parc. št. 3963/1 k.o. ..., 13.360,00 EUR, parc. št. 34963/2 k.o. ... pa 573,00 EUR, kar skupaj znaša 13.933,00 EUR, polovica teh nepremičnin pa vrednost 6.966,50 EUR. Nadalje izhaja iz podatkov spisa, da sta dediča B. B. in C. C., po odvetniku, dne 21. 6. 2021 (list. št. 63) na zahtevo za vračunanje darila odgovorila, da vztrajata pri svojih zahtevkih do enakovrednega dedovanja po očetu, pokojnem D. D. Med drugim sta navedla, da je sodedič A. A. že uveljavljal tožbene zahtevke zoper B. B., ki so bili vsi zavrnjeni, in sicer tudi tisti, s katerim je zahteval, da se darilo po notarskem zapisu všteje B. B. v dedni delež.

8. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za vračunanje daril je materialnopravno zmotna. Sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljuje s sklicevanjem na II. točko izreka pravnomočne sodbe P 152/2018-45 z dne 17. 2. 2020 Okrajnega sodišča v Murski Soboti, v kateri je bil zavrnjen podredni tožbeni zahtevek dediča A. A., ki je glasil: „Darilna pogodba za slučaj smrti številka SV 145/2007, ki jo je potrdila notarka E. E. z dne 19. 3. 2007, katero je pokojni D. D. sklenil s toženko dne 5. 3. 2007, se šteje kot darilna pogodba in nepremičnine parc. št. 3960 travnik in 3963/1 dvorišče, na katerem stoji gospodarsko poslopje in stanovanjska stavba s hišno številko ... in parc. št. 3963/2 vse ko. ..., sodijo v zapuščinsko premoženje po pokojnem D. D.“ Iz povzetega izreka zavrnilnega tožbenega zahtevka izhaja, da tožbeni zahtevek ne zajema vračunanja darila v dedni delež dedinje B. B. Ker postane pravnomočen le izrek sodne odločbe, nadaljnje utemeljevanje pravnomočnosti odločitve o vračunanju darila v dedni delež, s sklicevanjem na 11. točko obrazložitve pravnomočne sodbe,ni pravno relevantno. Institut vračunanja daril temelji na določbah 46. do 58. člena ZD, ki utemeljujejo tudi vsebino tožbenega zahtevka v primeru, da je v zapuščinskem postopku sporno dejstvo ali se mora določenemu dediču darilo, ki ga je prejel od zapustnika, upoštevati tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče1. 9. O predlogu dediča za vračunanje darila v dedni delež2 sodedinje lahko zapuščinsko sodišče odloči le, če o tem dejstva niso sporna. 210. člen ZD namreč v prvem odstavku določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V drugem odstavku pa določa, da tako ravna sodišče, če so sporna med drugim (točka 3) dejstva od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Iz odgovora dedinje B. B. in C. C. nedvomno izhaja, da z zahtevo za vračunanje darila v dedni delež dedinje, ne soglašata. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da so se dediči imeli možnost izjasniti o zahtevi pritožitelja za vračunanje darila v dedni delež, a to zaključka o spornosti dejstva, od katerega je odvisna velikost dednega deleža, ne spremeni. Ker je pritožitelj v zapuščinskem postopku postavil konkretizirano zahtevo za vračunanje darila po darilni pogodbi v dedni delež sodedinje, sodedinja pa je temu predlogu nasprotovala, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju, v kolikor bodo ta dejstva ostala sporna, moralo dediča čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da vloži ustrezno tožbo. Sporna dejstva se bodo ugotavljala v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. O morebitnem vračunanju daril v dedni delež (46. in 58. člen ZD) in s tem povezanim vprašanjem velikosti dednih deležev, bo v nadaljevanju odločalo zapuščinsko sodišče, vendar šele, ko bodo v pravdnem postopku ugotovljena vsa tista dejstva, ki so bistvena za rešitev teh vprašanj.

10. Sodišče napoti na pravdo tisto stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne predpisuje meril za presojo katera pravica je manj verjetna, zato bo o navedenem moralo presoditi sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Ob tem bo sodišče moralo upoštevati, da je zahteva dediča A. A. za vračunanje darila v dedni delež sodedinje B. B. v celoti konkretizirana, dedič je v svoji zahtevki navedel vrednost daril, ki naj se vračunajo v dedni delež ter nepremičnine ustrezno označil oziroma se skliceval na darilno pogodbo za primer smrti. Pri presoji koga bo sodišče napotilo na pravdo bo sodišče izhajalo iz določbe 46. člena ZD, ki določa, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. To je osnovno načelo, ki pa omogoča izjemo, in sicer, da se v določenih primerih kljub ugotovitvi, da je zapustnik dal dediču darilo le-to ne vračuna v dedni delež, če je izkazano, da je zapustnik ob daritvi ali pozneje v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja, kot to izhaja iz tretjega odstavka 46. člena ZD.

11. Sodišče druge stopnje je zato skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi dediča A. A. ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo temu sodišču vrnilo v novo odločanje. Ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, saj bi s tem poseglo v pravico strank zapuščinskega postopka do obravnavanja ter pritožbe kot ustavno varovanih procesnih jamstev (22. in 25. člen Ustave RS). ZPP v drugem odstavku 205. člena določa, da izda sklep o prekinitvi postopka sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo moralo presoditi tudi pritožbene očitke dediča A. A., da je sodišče zapuščinski postopek s sklepom prekinilo 18. 5. 2018 ter ga nato nadaljevalo brez obravnave, stranke je zgolj pisno pozvalo naj se opredelijo do zahteve glede vračunanja darila ter sporazuma o načinu poplačila terjatve države. Pritrditi je, da je sodišče opravilo le en narok, dne 20. 2. 2018, na katerem so dediči oziroma njihovi zastopniki podali določene navedbe ter vložili v spis obsežno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje naj zato na naroku omogoči dedičem, da se bodo, zaslišani kot stranke, izjavili glede spornih vprašanj. V kolikor pa bodo dejstva, od katerih je odvisna velikost dednih deležev ostala še vedno sporna, bo moralo v nadaljevanju odločiti o prekinitvi postopka ter o napotitvi na pravdo stranke, katere pravica je manj verjetna (določba 213. člena ZD).

12. Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje očitkom pritožbe glede odločitve sodišča o omejitvi dedovanja v korist države, a je bilo potrebno, zaradi opisanih kršitev ter določbe 214. člena ZD, po katerem sodišče o omejitvi dedovanja odloči v sklepu o dedovanju, ki mora v izreku obsegati vse, kar izhaja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena3, razveljaviti sklep sodišča prve stopnje v celoti.

13. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje upošteva opozorila v tej obrazložitvi in o zadevi ponovno odloči. 1 Določba 48. člena ZD: Darila in volila se vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče. 2 Določba 58. člena ZD: Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila imajo samo njegovi sodediči. 3 Določba četrtega odstavka 214. člena ZD: Če gre za omejitev dedovanja po 128. členu tega zakona, navede sodišče v sklepu o dedovanju tudi vse bistvene podatke o tem ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice (tretji in četrti odstavek 128. člena).