Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 183/2021

ECLI:SI:VDSS:2022:PSP.183.2021 Oddelek za socialne spore

ugotavljanje invalidnosti III. kategorija invalidnosti vzrok invalidnosti
Višje delovno in socialno sodišče
12. januar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi sicer je pri ocenjevanju invalidnosti, ki po splošnem delu definicije iz 63. člena ZPIZ-2 ni le medicinska, temveč tudi pravna kategorija, potrebno upoštevati celoten psihosomatski status zavarovanca. Tožnica je z izpodbijano II. točko izreka sodbe na podlagi 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 65. členom ZPIZ-2 zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 20. 11. 2019 dalje 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Pritožbeno stališče, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu, ne more biti uspešno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. in VIII. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku. Odpravilo je odločbi tožene stranke št. 10333-12590/2019 z dne 28. 5. 2020 in iste št. z dne 4. 12. 2019 (I. tč. izreka), tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu 50 % in bolezni 50 % ter ji priznalo pravico do dela z omejitvami, da opravlja lahka, pretežno sedeča dela, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, dvajset ur tedensko od 20. 11. 2019 dalje (II. tč. izreka) in izreklo, da je kontrolni pregled potreben novembra 2023 (III. tč. izreka). Tožnici je priznalo pravico do delnega nadomestila (IV. tč. izreka), tožencu odredilo, da o odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odloči v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (V. tč. izreka) in da je delodajalec, stranski intervenient A. d. o. o., tožnici dolžan zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno (VI. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 18. 9. 2017 dalje zaradi poškodbe pri delu, priznanje pravice do invalidske pokojnine, odmero in izplačevanje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe je zavrnilo (VII. tč. izreka). Odločilo je, da tožena stranka nosi 50 % stroškov tožnice (VIII. tč. izreka) in da stranski intervenient krije sam svoje stroške postopka (IX. tč. izreka).

2. Zoper II. in VIII. točko izreka sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo in ugoditev zahtevku, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Napačno je ugotovljeno, da pri njej ni izgube delovne zmožnosti, saj je v delovni nesreči leta 2017 utrpela številne okvare zdravja, ki so trajne narave, zaradi njih trpi kronične bolečine, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, kar ji onemogoča delo. Poškodovala si je desno nogo, medenico, kolk, ledveni del in petnico. Kmalu se je izkazalo, da je delovna nesreča pustila posledice tudi na drugih delih telesa, med drugim tudi v predelu Ahilove tetive, obeh nogah, kolku in kolenu. Večkrat je obiskala specialiste, imela številne fizioterapevtske in protibolečinske obravnave, vendar se zdravstveno stanje ni izboljšalo. Od 18. 9. 2017 je v bolniškem staležu, le od 1. 3. 2019 do 10. 8. 2019 je delala 4 ure dnevno. Izvedenka je napačno ugotovila vpliv zdravstvenih težav pred 18. 9. 2017 na sedanje zdravstveno stanje. Velik poudarek je dala psihičnemu stanju ko je ocenila, da je invalidnost 50 % posledica bolezni (psihosomatsko reagiranje). To je ugotovila na podlagi dokumentacije iz leta 2016 in 2017, ko je trpela bolečine pleč. Vztraja, da je edini sprožilni dejavnik invalidnosti nezgoda pri delu leta 2017, saj izvedensko mnenje glede vzroka invalidnosti ni dosledno in logično. Domnevno psihosomatsko reagiranje ni bolezen. Zmotno je mnenje izvedenke, da tudi če leta 2017 ne bi doživela delovne nesreče, bi se zdravstveno stanje poslabšalo, čemur naj bi botrovala bolezen. V sodbi ni pojasnjeno, kako je ugotovljena razmejitev vzroka invalidnosti 50 % zaradi poškodbe in 50 % zaradi bolezeni, zato je ni mogoče preizkusiti. Izvedensko mnenje ni prepričljivo. Sodna izvedenka se glede psihičnega stanja ni izrekla, kar predstavlja strokovno napako in bistveno pomanjkljivost mnenja, na katero je oprta izpodbijana sodba.

3. Stranski intervenient v pisnem odgovoru prereka pritožničine navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Sklicevanje na bolniški stalež po 18. 9. 2017 ni relevantno. Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je delovna nezgoda 18. 9. 2017 pri tožnici sprožila psihosomatsko reakcijo, ki je obstajala že prej, zato ni mogoče trditi, da bi bila pred nezgodo popolnoma zdrava. Ker je poškodba pri delu le sprožilni dejavnik za izbruh bolezenske reakcije, ki je bila pri tožnici prisotna že prej, invalidnost ni v celoti posledica poškodbe pri delu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijani del sodbe iz spora o glavni stvari v II. točki izreka je v povezavi z ne izpodbijanim in zato že pravnomočnim delom v I., III., IV., V., VI. in zavrnilni VII. točki izreka utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja v celoti, temveč na pritožbene navedbe poudarja predvsem naslednje.

6. Ker je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 18. 9. 2017 dalje zaradi poškodbe pri delu zavrnjen z neizpodbijano VII. točko izreka sodbe, je pravno irelevantno pritožbeno zatrjevanje o popolni nezmožnosti za pridobitno delo. Tovrstna pritožbena izvajanja zaradi pravnomočnosti zavrnilnega dela sodbe ne pogojujejo drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijane II. tč. izreka.

7. Predmet pritožbene presoje je lahko le vzrok III. kategorije invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Glede tega dejstva pa je imelo sodišče prve stopnje v pisnem izvedenskem mnenju dr. B.B. z dne 4. 12. 2020 (list. 34 do 43) in dopolnilnih mnenjih z dne 28. 12. 2020 (list. 60 do 61) ter 16. 4. 2021 (list. 80 do 83) strokovno medicinsko dovolj objektivizirane podlage za zaključek, da je pri tožnici zaradi sprememb v zdravstvenem stanju od 20. 11. 2019 dalje podana III. kategorija invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu, 50 % zaradi bolezni, saj za delo luminer več ni zmožna temveč za drugo ustrezno pretežno sedeče delo, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Iz izvedenkinih ugotovitev, podrobno povzetih v 9. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožnica 18. 9. 2017 utrpela udarnino desnega kolka in noge, da so bile neposredno po poškodbi in kasneje opravljene slikovno-diagnostične preiskave RTG, MR in UZ, ki niso pokazale poškodbe skeleta v predelu udarnine, da so bili tožnici predpisani analgetiki, ki niso pomagali, več ciklov fizioterapije, ki ni imela učinka, čeprav je bila gibljivost desne spodnje okončine praktično v normalnih mejah. Uspešno ni bilo niti protibolečinsko zdravljenje, kompleksna akupunkturna obravnava na oddelku za terapijo bolečin, ne protibolečinska blokada. Ortopedi in nevrologi niso ugotavljali kliničnih in nevroloških izpadov. Leta 2018 je tožnica pričela tožiti za bolečinami v desni Ahilovi tetivi in desni peti, glavobolu in vrtoglavici. Ortoped je leta 2019 menil, da gre za Sodeckov sindrom. V statusu so bile opisane napete obhrbtenične mišice, kontinuirano navajanje bolečinske simptomatike, ki je ni bilo mogoče v celoti povezati s poškodbo pri delu 18. 9. 2017. Poškodba je bila le sprožilni dejavnik, ki je ponovno aktiviral psihosomatsko reakcijo. Pri tožnici je bil namreč somatizacijski način reagiranja na bolečino prisoten že leta 2015 ob atipični obrazni bolečini in bolečini ob lopatici (torej pred poškodbo pri delu leta 2017). Tako je ortoped že 18. 5. 2017 ugotavljal miofasciitis, medtem ko nevrolog 4. 7. 2018 ni ugotovil objektivnih posebnosti, temveč somatizacijsko izraženo bolečnost v predelu iliopsoasa desno.

8. Način reagiranja tožnice pred poškodbo pri delu in po njej si je izvedenka razložila in ocenila tudi z izsledki obravnave pri psihologu 2. 12. 2019 (A/24), ki dodatno potrjuje, da sprožilni dejavnik za mialgične bolečine ni bila poškodba 18. 9. 2017, temveč psihosomatsko reagiranje na različne sprožilne dejavnike in psihiatrično eksploracijo (A/28), po kateri ruminacije predstavljajo način spoprijemanja z nastalo situacijo, katere dinamike ni zmožna razumeti. Ob tehtanju okvare zdravja, pogojene s trigerjem kot posledice poškodbe pri delu 18. 9. 2017 in intenzivno psihosomatsko reakcijo na telesno poškodbo, ki tožnico veliko bolj ovira, kot poškodba sama, ima razmejitev vzroka invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni objektivno podlago v razpoložljivi medicinski dokumentaciji, ocena pa je podana po pravilih medicinske znanosti, stroke in izkušenj.

9. Tudi sicer je pri ocenjevanju invalidnosti, ki po splošnem delu definicije iz 63. člena ZPIZ-2 ni le medicinska, temveč tudi pravna kategorija, potrebno upoštevati celoten psihosomatski status zavarovanca. Tožnica je z izpodbijano II. točko izreka sodbe na podlagi 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 65. členom ZPIZ-2 zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 20. 11. 2019 dalje 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Pritožbeno stališče, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu, ne more biti uspešno.

10. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo zoper izpodbijano II. točko izreka sodbe glede ugotovljenega vzroka invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Pritožba ne more biti uspešna niti zoper izpodbijano stroškovno VIII. točko izreka sodbe. Ker tožnica s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni uspela, je tožena stranka ob uporabi 4. odst. 163. člena ZPP utemeljeno zavezana, da tožnici povrne le 50 % stroškov postopka, pri čemer bo sodišče prve stopnje o višini odločilo s posebnim sklepom.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu pritožnica po 165. členu v zvezi z 154. členom ZPP krije sama svoje stroške pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia