Jedro

Ne gre le za konkretizacijo tožbenega zahtevka, ampak za spremembo njegove istovetnosti in s tem za spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP. Tožnik je v spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal novo motilno ravnanje, povečal pa je tudi obseg zahtevane vzpostavitve prejšnjega stanja ter obseg bodočih ravnaj, ki naj se tožencu prepovejo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da spremembe tožbe z dne 25. 8. 2022 ne dovoli. Dele zahtevka, ki po presoji sodišča pomenijo spremembo tožbe, povzema v izreku. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je bila tožba spremenjena prepozno in bi jo moralo sodišče, če bi spremembo dopustilo, zavreči. To pa ni smotrno.

2. Tožnik zoper odločitev vlaga pritožbo. Meni, da bi moralo sodišče vprašanje identitete zahtevka presojati v luči „cilja pravde“. Tožnika bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva opozoriti na popolnost in sklepčnost zahtevka (VSL II Cp 2585/2014). Povzema del svojih navedb in zaključuje, da je bil cilj pravde odpraviti posledice motenega in spremenjenega posestnega stanja ter prepoved takšnega spreminjanja v naprej. V jezikovnem smislu tožnik z zahtevkom nekatere stvari zahteva več, nekateredrugače, a gre vsebinsko gledano za isti zahtevek, ki ga je tožnik uveljavljal že s tožbo. Poprava zahtevka zato ne predstavlja nove, drugačne posestne zaščite, ampak le konkretizacijo tiste, ki je bila zahtevana pravočasno že s tožbo. Opozarja na sodno prakso ( VSL 3557/2010, VSL II Cp 3664/2009, VSL I Cp 1327/2014, VSL I Cp 955/99, VSK Cp 816/99). Zaključuje, da konkretizacija zahtevka ne predstavlja spremembe tožbe po izteku roka.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku je sporno le vprašanje, ali je bila tožba z vlogo, ki jo je tožnik vložil 25. 8. 2022, spremenjena ali ne. Nadaljnjim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožba ob upoštevanju 32. čl. SPZ1 v spremenjenem delu prepozna in da obravnavanje prepozne tožbe ne bi bilo smotrno (glej prvi odst. 185. čl. ZPP), pritožnik ne nasprotuje.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik v vlogi z dne 25. 8. 2022 spremenil tožbo. Ne gre le za konkretizacijo tožbenega zahtevka, ampak za spremembo njegove istovetnosti in s tem za spremembo tožbe v smislu 184. čl. ZPP. Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in s tožbenim predlogom, zato je sprememba enega ali drugega sprememba tožbe.2 Nobenega dvoma ni, da je tožnik v spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka (odstranitev robnika, njegova prestavitev ter betoniranje vzhodnega roba tožnikovih parcel) dodal novo motilno ravnanje (odstranitev lesene ograje na vzhodnem delu tožnikovih parcel), povečal pa je tudi obseg zahtevane vzpostavitve prejšnjega stanja (poleg prestavitve robnikov na prejšnje mesto, odstranitve betona in nasutja peska, zahteva še ponovno postavitev ograje ter nasutje mešanice prsti in peska na filc podlago, utrditev in zatravitev) ter obseg bodočih ravnaj, ki naj se tožencu prepovejo (saj zahteva prepoved povečevanja obsega ali frekventnosti souporabe tožnikovih nepremičnin za večji obseg ali drug namen kot izključno za potrebe dostopa osebnih vozil na 2 parkirni mesti na parceli 141/64, kar pomeni širitev posestnega varstva s prej omejenega vzhodnega dela tožnikovih nepremičnin na celotni tožnikovi nepremičnini).

7. Na presojo, da je v obravnavani zadevi prišlo do spremembe tožbe, ne more vplivati sklicevanje na v pritožbi navedene odločbe pritožbenega sodišča, saj je šlo v izpostavljenih primerih za popravke in konkretizacijo že postavljenih zahtevkov,3 kar je primerljivo kvečjemu z naknadno konkretizacijo tožnikovega zahtevka v ugotovitvenem delu glede betoniranja tal ter v dajatvenem delu glede odstranitve betona in postavitve robnikov. Da v teh delih tožba ni bila spremenjena, pa je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in se izpodbijana odločitev nanje ne nanaša. Sta pa z obravnavano zadevo primerljivi zadevi VSL II Cp 1990/2016 in VSL I Cp 3514/2012, v katerih je bilo v spremenjen zahtevek (enako kot v obravnavani zadevi) dodano novo motilno dejanje ter zadeva I Cp 1665/2022, v kateri je tožnik zahteval posestno varstvo še na dodatno navedenih stvareh.

8. Ker tožba, ki jo je vložil tožnik, zgolj zato, ker je bila v tožbenih navedbah omenjena tudi odstranjena ograja, ni bila nesklepčna, je neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti materialno procesno vodstvo. Vprašljivo izvršljivost prvotnega zahtevka pa je tožnik z vlogo z dne 25. 8. 2022 sam odpravil in morebiti opuščeno materialno procesno vodstvo za tožnika ni imelo nobenih škodljivih posledic.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na 2. tč. 365. čl. ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (1. odst. 154. čl. v zvezi z 165. čl. ZPP) in jih nosi sam. Stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo je dolžan nositi sam tudi toženec, saj v njem ni navedeno nič takega, kar bi pripomoglo k odločitvi o pritožbi (155. čl. v zvezi z 165. čl. ZPP).

1 Stvarnopravni zakonik. 2 Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 196. 3 Tako se v zadevi VSL I Cp 3557/2010 z modifikacijo ni spremenila lokacija in način motenja, ampak je bil v modificiranem zahtevku vsebovan le drugačen opis poti, iz katere je toženec navozil sneg pred hišo tožnikov. Tudi v zadevi VSL II Cp 3664/2009 se obseg zatrjevanega motenja ni povečal, ampak je bil popravljena le navedba glede datuma motilnega dejanja. Zahtevek vsebinsko ni bil spremenjen niti v zadevi VSL I Cp 1327/2014, saj je tožnik zahteval le drugačen način vzpostavitve prejšnjega stanja (to je priklopa na javno električno omrežje). Za dopolnitev in popravo navedb oziroma preciziranje zahtevka je šlo tudi v zadevi I Cp 955/99 in VSK Cp 816/99.