Jedro

Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Ker odlok občine določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov, na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep odstranitve panoja za oglaševanje ustrezno izrečen s strani občinskega inšpektorja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektor Medobčinske inšpekcije in redarstva je tožniku naložil, da mora s kmetijskih zemljišč parc. št. 1688/7 in 1688/12 k.o. ... - A., na svoje stroške, odstraniti dvostranski pano za oglaševanje, in sicer v 30 od vročitve odločbe ter o tem obvestiti inšpektorja. Odločil je še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ter da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Pritožbo tožnika na navedeno odločitev je zavrnil župan Občine Slovenske Konjice kot neutemeljeno. Poudaril je, da Odlok o občinskem prostorskem načrtu1 (v nadaljevanju Odlok) določa prostorski razvoj občine. V petem odstavku 76. člena navedenega Odloka je jasno določeno, da: »Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil.« Glede na pristojnost v Gradbenem zakonu2 (v nadaljevanju GZ), kjer je država pristojnost nadzora nad enostavnimi objekti prenesla na občinske inšpektorje, je bil izrečen izpodbijan ukrep. Objekt za oglaševanje se uvršča med enostavne objekte, za katere sicer po GZ gradbeno dovoljenje ni predpisano, vendar pa gradnja (postavitev) ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, torej s prej omenjenim Odlokom. Inšpektor je po ogledu na kraju samem ugotovil, da sta na kmetijskih zemljiščih na parc. št. 1688/7 in 1688/12, obe k.o. ... - A. postavljena dva večja dvostranska panoja za oglaševanje, v dimenziji cca 9 x 3,5 m, globina cca 2 m. Glede na določila Odloka je tako pravilno odredil odstranitev le-teh, pravilno upošteval materialnopravne podlage in pravila postopka.

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepravilne in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da ima s soglasjem lastnika na nepremičninah parc. št. 1688/7 in 1688/12, oba k.o. ... - A., postavljena mobilna oglasna oziroma reklamna panoja, ki se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov uvrščata med enostavne objekte, za katere ni potrebna predhodna pridobitev gradbenega dovoljenja. Inšpektor je po ogledu stanja na kraju postavitve navedenih panojev ugotovil, da se nahajata na kmetijskem zemljišču, kar je v nasprotju z Odlokom, zato je odredil odstranitev le-teh. Tožnik izpodbija pavšalno ugotovitev inšpektorja, ki se opira zgolj na citirano določbo Odloka, pri tem pa pri ugotavljanju dejanskega stanja in odločanju v upravnem postopku pri izdaji odločbe ne upošteva določbe 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki v prvem in drugem odstavku določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Konkretna kmetijska zemljišča so v času predmetnega spora po dejanski rabi kmetijska zemljišča brez trajnih nasadov oziroma zgolj travnika, na katerih se redno izvaja košnja, pri čemer reklamna panoja zaradi svoje mobilnosti procesov kmetijske obdelave teh zemljišč v ničemer ne ovirata ali zavirata rast rastlin, sploh pa ne degradirata ali onesnažujeta zemljišč. Tako postavljena reklamna panoja postavljena na predmetnih zemljiščih nista v nasprotju z določbo 4. člena ZKZ.

4. Meni, da občinski pravni akt v danem primeru neutemeljeno zaostruje pogoje uporabe teh zemljišč v primerjavi z ZKZ. Tožnik v ničemer, kljub postavitvi mobilnih reklamnih panojev na kmetijskem zemljišču, ki se uporablja zgolj kot travnik in na katerih se povsem nemoteno izvaja košnja, ni posegel v namen uporabe zemljišč na način, da bi jih degradiral, onesnažil ali zaviral rast rastlin (v konkretnem primeru trave). Zato je odredba inšpektorja po odstranitvi reklamnih panojev povsem neutemeljena in kot taka neposredno posega v tožnikove pravice ali pravne koristi, saj odstranitev panojev terja tudi stroške, ki jih mora nositi tožeča stranka sama.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača navedbe, da upravni organ ni upošteval ZKZ. ZKZ v členih 3.c do 3.f podrobno določa katere posege v prostor je mogoče dovoliti na kmetijskih zemljiščih. Vsebino teh določb na splošni ravni povzema prvi odstavek 4. člena ZKZ, po katerem je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom. Med temi dovoljenimi posegi v ta zemljišča pa ni najti objektov za oglaševanje. Z navedenimi zakonskimi določbami je skladen tudi Odlok, ki ne dovoljuje postavljanje objektov za oglaševanje in postavljeni pano za oglaševanje ni v skladu s prostorskim aktom. Odločitev tožene stranke temelji na veljavni pozitivni zakonodaji in v zvezi z zatrjevanimi očitki tožena stranka meni, da z izdajo izpodbijane odločbe ni bil kršen zakon in Ustava, zaradi česar je tožba neutemeljena.

6. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave. Obe stranki sta sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnik na parc. št. 1688/7 k.o. ... - A. postavil večji dvostranski pano za oglaševanje dimenzije cca 9 x 3,5 m, globina cca 2 m. Nadalje ni sporno, da so kovinski okviri montirani na podvozje prikolice - vlačilca, sidrano v tla s kovinskimi sidri in pletenicami. Pano podobnih dimenzij je tudi na parc. št. 1688/12. Sporno ni, da se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov objekti za oglaševanje in informacijski panoji s površino do 40 m2 uvrščajo med enostavne objekte. Nadalje za tožnika ni sporno niti, da je postavitev predmetnih reklamnih panojev na kmetijskem zemljišču v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom oziroma konkretno v nasprotju z določbo petega odstavka 76. člena Odloka, ki določa, da na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji, ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil. 10. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 82. člena in ob upoštevanju 5. člena GZ, ki določa, da gradbeno dovoljenje ni pogoj za gradnjo enostavnega objekta, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, vendar pa gradnja ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene zahteve oz. drugimi predpisi. V skladu z Uredbo o razvrščanju objektov se objekti za oglaševanje in informacijski panoji s površino do 40 m2 uvrščajo med enostavne objekte. GZ v drugem odstavku 8. člena določa, da inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave (v nadaljevanju občinski inšpektorji), na katerem območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen. Ker obravnavani Odlok določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji, ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep ustrezno izrečen s strani navedenega inšpektorja.

11. Sodišče zavrača navedbe tožnika, da je Odlok v nasprotju z določbami ZKZ, saj ZKZ v 3.č členu jasno določa, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo določenih objektov ali posegov v prostor,3 med katerimi pa ni reklamnih panojev. Tako določba Odloka, ki v 5. točki 76. člena določa, da območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, ni v nasprotju z ZKZ. ZKZ namreč jasno določa splošno prepoved gradnje na kmetijskih zemljiščih ter tudi postavljanje začasnih objektov in začasnih posegov, izjeme so taksativno naštete, še za te izjeme pa velja zahteva, da jih kot izjeme uredi lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti. Tako je jasno, da na kmetijskem zemljišču ne more stati reklamni pano, ker ta med določbami ZKZ ni naštet kot dovoljen objekt na kmetijskih zemljiščih. Podrobnejša ureditev v Odloku tako upošteva določila ZKZ.

12. Glede navedb tožnika, da postavljena panoja v ničemer ne ovirata obdelovanje travnika ter ne degradirata ali onesnažujeta zemljišč, pa je poudariti, da postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z - v prvem odstavku 4. člena ZKZ - zapovedano rabo kmetijskih zemljišč (v skladu z njihovim namenom). Določba obravnavanega Odloka, ki jasno v 5. točki 76. člena določa, da območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporoči, pa ne pušča nobenega dvoma, da je ukrep inšpektorja, ki je odredil odstranitev navedenih panojev, zakonit in v skladu s pooblstilom iz 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

13. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

1 Uradni list RS, št. 70/16. 2 Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 - popr. in 65/20. 3 Navedeni člen se glasi: „Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor: a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti; c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2; d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2; e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: - oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, - cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, - začasna tribuna za gledalce na prostem, - premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: - ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, - je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali - ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in - lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.Ne glede na točko b) prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo le naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograja in opora za trajne nasade in opora za mreže proti toči, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec, dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče, kmečka lopa. Ne glede na točko c) prvega odstavka tega člena lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo le naslednjih objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki po velikosti ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov: rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograja in opora za trajne nasade in opora za mreže proti toči, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec, dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče, kmečka lopa. Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo staj iz točke d) prvega odstavka tega člena, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena ter objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču.Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor.Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu, ki ureja ohranjanje narave. Ne glede na prejšnji odstavek se na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko izjemoma vzpostavljajo območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu, ki ureja ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja cestne in železniške infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena ter drugega in tretjega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) prvega odstavka tega člena ter staje iz točke d) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz točke j) prvega odstavka tega člena.