Jedro

Ko gre za odločanje o statusu zaščitene kmetije, so podlaga za odločanje podatki uradnih evidenc. Če katastrski podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, je to predmet posebnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1819/2001-8 z dne 5.6.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27.8.2001. Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote T. z dne 11.7.2001. Prvostopni organ je odločil, da kmetija, ki je v lasti in solasti tožnikov, in ki obsega nepremičnine, vpisane v vl. št. 708 in 1208 k.o. B., vl. št. 27, 876 in 1680 k.o. Š. ter vl. št. 289 k.o. N.Z., izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo (1. točka izreka); da se zahtevek za izločitev nepremičnin parc. št. 1910/6, 2279/1, 2279/2, 2279/3 in 2279/4, vse k.o. Š. ter parc. št. 552/2 k.o. B. iz zaščitene kmetije, zavrne (2. točka); da stroškov postopka ni (3. točka izreka). Tožena stranka je pritožbo zavrnila, ker je ugotovila, da so za zaščito kmetije v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi, z 2. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) predpisani pogoji. Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki zemljiške knjige, glede katastrske delitve pa podatki zemljiškega katastra. Za izločitev posameznih nepremičnin iz zaščitene kmetije ni zakonske podlage.

Upravno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Upravno sodišče tudi zavrača tožbene ugovore: kot sta pravilno pojasnila že prvostopni organ in tožena stranka, se po 2. členu ZDKG (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 - odl. US) šteje za zaščiteno kmetijo kmetijsko gozdarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para oziroma enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in ima najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljive površine. Količniki za preračun primerljive površine so določeni v 2. odstavku 2. člena ZDKG. Po 4. členu ZDKG določi zaščiteno kmetijo po uradni dolžnosti na prvi stopnji upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč in sestava kmetije, pri tem pa se uporabljajo lastniški podatki iz zemljiške knjige, glede zemljišč (katastrskega dohodka), pa podatki iz zemljiškega katastra. V postopku je tudi po presoji sodišča prve stopnje organ ravnal pravilno in zakonito (4. člen ZDKG), ko je glede lastništva uporabil podatke iz zemljiške knjige, glede zemljišč pa podatke zemljiškega katastra. Prav ti evidenci sta uradni evidenci. Možno je dokazovati tudi nasprotno. Drži, da je v 8. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določeno temeljno načelo materialne resnice, ki od organa, ki je vodil postopek, zahteva, da pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Vendar ZDKG ne dopušča, da bi se o spremembi katastrskih podatkov kot o predhodnem vprašanju odločalo v upravnem postopku določitve zaščitene kmetije, temveč obvezuje organ, ki vodi postopek določitve zaščitene kmetije, da uporabi uradne podatke iz obeh navedenih evidenc. Koliko pa se stranke z njimi ne strinjajo, lahko začnejo postopek za uskladitev stanja evidence stanja v naravi, ki je predpisan z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00). Šele na podlagi spremenjenih evidenc predlagajo nadaljevanje oziroma nov postopek za preveritev pogojev za določitev zaščitene kmetije. Zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na neusklajenost katastrskih podatkov o zemljiščih z dejanskim stanjem zemljišč v naravi in postopek za spremembo katastrskih podatkov, v postopku preverjanja pogojev za določitev zaščitene kmetije niso pravnorelevantni. Postopek za uskladitev vrste rabe in katastrske kulture ter katastrskega razreda zemljišč v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem je namreč svoj postopek, v katerem so možni ugovori, ki se na to zadevo - zemljiškokatastrske podatke - nanašajo, ne morejo pa se uspešno uveljavljati v postopku določanja zaščitene kmetije.

Tožnika v pritožbi uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da stališče, ki ga je zajelo upravno sodišče, ni pravilno. Določilo 2. odstavka 4. člena ZDKG je le načelna določba, ki ne izključuje načela materialne resnice iz 8. člena ZUP. Zato bi morala upravna organa prve in druge stopnje, ob zatrjevanju tožnikov, da se katastrski in zemljiškoknjižni podatki ne ujemajo z dejanskim stanjem, ugotoviti, ali so trditve strank utemeljene ali ne. Ob stališču, da naj bi imele stranke možnost zahtevati spremembo uradnih evidenc in njihovo uskladitev stanja v naravi, pa bi bilo najmanj treba stranke opozoriti na to možnost, upravni postopek pa prekiniti do uskladitve uradnih evidenc z dejanskim stanjem. Ni pa mogoče sprejeti kot pravilno odločitev, da se odloča na podlagi uradnih evidenc, za katere stranke trdijo, da ne drže. Takšno stališče predstavlja kršitev načela enakosti pred zakonom, načela enakega varstva pravic in tudi pravico do sodnega varstva (členi 14, 22 in 23 Ustave Republike Slovenije).

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sta sodišče prve stopnje in tožena stranka v zadevi pravilno odločila in za svojo odločitev navedla pravilne razloge.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo tožbeni ugovor tožnikov, ki se nanaša na neskladnost uradne evidence, na podlagi katere je bilo v zadevi odločeno. Pravilno je stališče, da so podlaga za odločanje, ko gre za odločanje o statusu zaščitene kmetije, podatki navedenih uradnih evidenc. Če ti ne ustrezajo, je to predmet posebnega postopka in ob navedeni ureditvi postopka organ ni dolžan prekinjati postopka, ker gre za vprašanje, ki je že rešeno. Še posebej velja to v konkretnem primeru, ko tožnika glede neskladnosti uradnih evidenc nista navajala nobenih konkretnih ugovorov.

Tožnika zato z enakim pritožbenim ugovorom v pritožbi ne moreta uspeti. Ob navedeni ureditvi po presoji pritožbenega sodišča tudi niso kršene določbe Ustave Republike Slovenije, ki jih uveljavlja pritožba.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo upravnega sodišča.