Jedro

Sodišče je vsebinsko odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“).

Tožeča stranka je postavila povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 14.3.2014: - ugotovilo, da sta tožnika solastnika vsak do ene polovice (1/2) parcele št. 267/72 k. o. X (ID ..., ID znak ...) in da je parcela št. 267/72 k. o. X (ID ..., ID znak ...) skupno premoženje tožnikov, za vsakega do ene polovice (točka I/1 izreka), - odločilo, da sta dolžna toženca tožnikoma v roku 15 dni plačati pravdne stroške v znesku 982,71 EUR (točka I/2 izreka), - zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je tožnik I. H. lastnik parcele št. 267/72 k. o. X (ID ..., ID znak ...) do celote (točka II izreka).

2. Zoper točko I. izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta toženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da jo spremeni tako, da zavrne tudi predmetni zahtevek (vse s stroškovno posledico), podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje drugemu sodniku. V pritožbi navajata, da sta tožnika v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013 spremenila tožbo, sama pa sta v pripravljalnem spisu z dne 6.5.2013 tej spremembi nasprotovala. Sodišče prve stopnje o spremembi tožbe navkljub določbi prvega odstavka 185. člena ZPP ni odločilo. Tožnika se namreč v zvezi s prvotnim zahtevkom nista sklicevala na izročilno pogodbo z dne 4.2.1980, temveč sta zatrjevala pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje. S tem, ko je sodišče kot trditveno podlago upoštevalo izročilno pogodbo iz leta 1980, je kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP. V nadaljevanju obširno navajata, zakaj naj bi bil zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi podlago za dobrovernost tožnikov predstavlja izročilna (darilna) pogodba z dne 4.2.1980, napačen.

3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba upravičeno opozarja, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013 spremenila tožbo in da je tožena stranka tej spremembi od samega začetka nasprotovala (glej njeno pripravljalno vlogo z dne 6.5.2013). V primeru toženčevega nasprotovanja spremembi tožbe lahko sodišče (upoštevaje prvi odstavek 185. člena ZPP(1)), če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovoli. A v obravnavanem primeru tega ni naredilo ne na glavni obravnavi, ne v posebnem sklepu in ne (s sklepom) v okviru izpodbijane odločbe. Kljub temu, da spremembe ni dovolilo, je odločilo tako o zahtevku, ki ga je tožeča stranka na novo postavila v omenjeni pripravljalni vlogi, prav tako pa se je pri svoji odločitvi (s katero je ugodilo že v tožbi postavljenemu zahtevku) oprlo na trditve, ki so bile v njej postavljene (trditve v zvezi z izročilno pogodbo z dne 4.2.1980). Skratka vsebinsko je odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“). Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu (to je I. točki izreka) razveljaviti ter v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje(2) (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ker je pritožba utemeljena že iz omenjenega razloga, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo

6. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje najprej odloči o tem, ali spremembo tožbe, kot jo je tožeča stranka opredelila v vlogi z dne 17.4.2013, dopušča ali ne. Res je bilo o zahtevku, ki sta ga tožnika v omenjeni vlogi na novo postavila, pravnomočno odločeno, zaradi česar ne more biti več predmet meritorne presoje. A ne gre spregledati, da je tožeča stranka (kot je bilo predhodno omenjeno) v isti vlogi postavila tudi povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo z dne 4.2.1980, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem (v sami tožbi) glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje (iz vloge z dne 17.4.2013) šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka(3) (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013 pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka. Če bo to spremembo dovolilo, bo moralo (ta preostali) zahtevek obravnavati (presojati) tudi z vidika trditev, ki sta jih tožnika postavila v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013. 7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(2) Pri čemer razlogi za dodelitev zadeve drugemu sodniku (356. člen ZPP), kot to predlaga tožena stranka, niso izkazani.

(3) Drugi odstavek 184. člena ZPP.