Jedro

Pri storilcih, ki v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma so ponovno postavljeni v situacijo, ko prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče pričakovati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, saj s prvotno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namena tega ukrepa očitno niso dosegli.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilkin predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik, ki v pritožbenih navedbah smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Ob podrobnem opisovanju storilkinega težkega življenja ter potreb po veljavnem vozniškem dovoljenju zaradi izpolnjevanja službenih obveznosti, izraža pričakovanje, da bo sodišče odločilo po pravičnosti in ne zgolj suhoparno formalistično, s tem pa smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilkinega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugotovilo, da je storilki že v preteklosti bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju EPVD 1203/2018 z dne 8. 3. 2019 in da od dneva preizkusne dobe, ki ji je bila določena s slednjim sklepom in je trajala do 13. 3. 2020, še nista minili dve leti. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito zavrglo storilkin predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj četrti odstavek 202.d člena ZP-1 določa, da sodišče zavrže predlog za odložitev izvršitve, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti.

5. Glede na povzeto določbo četrtega odstavka 202.d člena, ki sodišču izrecno nalaga, da v procesni situaciji, kot je podana v obravnavani zadevi, predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, je pravilno tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da četrti odstavek 202.d člena ZP-1 sodišču ne daje nobene podlage, da bi prosto presojalo, ali bo v obravnavanem primeru vsebinsko odločilo o predlogu za odložitev izvršitve ali zavrglo tak predlog. Zakonodajalec je s tako zakonsko določbo zasledoval cilj preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je v tem, da se skozi udeležbo v rehabilitacijski delavnici in preizkusno dobo odpravi vzroke za cestno prometne kršitve, za katere so predpisane kazenske točke. Storilci, ki v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma so ponovno postavljeni v situacijo, ko prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tega namena s prvotno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja očitno niso dosegli in zato pri takih storilcih ni mogoče pričakovati, da tudi v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov.

6. V obravnavani zadevi storilka v času preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je trajala do 13. 3. 2020, resda ni storila hujšega prekrška, saj ji odložitev izvršitve ni bila preklicana, vendar pa je v obdobju dveh let po izteku preizkusne dobe 29. 8. 2020 storila tri prekrške, za katere ji je bilo izrečenih skupno 26 kazenskih točk, od tega tudi prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega ji je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu in ji je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Celju EPVD 1010/2021 z dne 12. 10. 2021, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2021, ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prav tako pa se je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel 31. 1. 2022, torej znotraj dvoletnega obdobja po poteku preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na dan vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep in v času odločanja o storilkini pritožbi sta sicer res že potekli dve leti od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar to po mnenju pritožbenega sodišča glede na zgoraj pojasnjen namen zakonodajalca, ki ga je zasledoval z določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1. Pritožbeno izpostavljeni dejstvi, da sta (na dan vložitve pritožbe) že potekli dve leti od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da storilka v času preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve ni storila nobenega prekrška, ne moreta predstavljati podlage za sprejem drugačne odločitve glede storilkinega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih zagovornik izpostavlja tragične dogodke, ki so se tekom življenja pripetili storilki, ki kažejo na to, da je življenje storilko že dosedaj zelo prizadelo, pojasnili, da storilka zaradi narave svojega dela, ki ga opravlja v treh izmenah, ne bo mogla hoditi v službo zaradi neurejenega javnega prevoza in da bo zato izgubila težko pridobljeno zaposlitev za nedoločen čas, da bo tudi težko obiskovala zobozdravnika, ki ga ima v K. ter izpostavljanjem, da ima storilka vozniški izpit že 28 let, da nikoli ni bila nevarna pri udeležbi v cestnem prometu, da ni nikoli povzročila nobene prometne nesreče s telesnimi poškodbami ali večjo materialno škodo in da po dogodku 1. 11. 2018 ne uživa več alkohola, kar je dokazovala tudi z jetrnimi testi, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kljub izkazanemu težkemu življenju ter hudim posledicam, ki jih bo za storilko imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, glede na jasno zakonsko podlago v določbi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1, nima možnosti spremeniti izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, saj bi se s kakršnakoli drugačno odločitvijo, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, kršilo prepoved arbitrarnega odločanja ter vezanosti sodišča na Ustavo in zakone.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitve, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilki naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.