Jedro

Ker tožnik ni laično navedel ali obrazložil pravnega vprašanja, v zvezi s katerim bi lahko vrhovno sodišče dopustilo revizijo zoper sodbo, temveč je kot ključno izpostavljal vprašanja, ki se nanašajo na socialni spor, ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo. Posledično je zato organ lahko zaključil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Od prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je praviloma prava neuka stranka, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 110/2023-10 z dne 1. 3. 2023 in sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 110/2023-9 z dne 28. 2. 2023. V obrazložitvi je navedel, da zavrača dodelitev brezplačne pravne pomoči zoper oba akta v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Sklicuje se na določbo 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in opozarja, da prosilec kljub obsežnim navedbam ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo.

2. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, zlorabe določil ZBPP, kršitve ustavnih pravic tožnika in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteva svoje zaslišanje in obravnavo pred pristojnim sodiščem v navzočnosti pravnega zastopnika ter možnost vložitve tožbe ustno pri naslovnem sodišču. Navaja, da je dejstvo, da se je popolnoma nesposoben sam v celoti zastopati pred sodišči in je tako odločanje sodišč izključno v njegovo škodo, popolnoma in v celoti nezakonito in neustavno. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

3. Tožnik je po pozivu sodišča, da substancira svoj dokazni predlog za zaslišanje, navedel citate iz sodbe VII Ps 1359/2019 in opisal svoje zdravstveno stanje v zvezi z opravljanjem poklica. V zvezi z navedbo, da želi, da je pri njegovem zaslišanju prisoten njegov pravni zastopnik pa je navedel, da je njegov pravni zagovornik odvetnica A. A., Odvetniška pisarna B., d. o. o., ki jo zastopa odvetnica C. C. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis. V pripravljalnem spisu pa je predlagala zavrnitev tožbe.

5. Sodišče je dne 29. maja 2023 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po 3. alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

6. Sodišče je dne 6. junija 2023 izvedlo glavno obravnavo, na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Zaslišalo je tožnika in dopustilo vpogled v odločbo ZPIZ z dne 30. 3.2023 in psihiatrično izvedensko mnenje št. N6/2021-56 z dne 10. 11. 2021. Na glavni obravnavi je tožnik vztrajal kot v tožbi. Zaslišan kot stranka pa je izpovedal, kot že v razjasnitvi (in dopolnitvi z dne 15. 3. 2023) o utemeljenosti vlaganja obnove v zadevi VII Ps 1359/2019. 7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je odločba toženke, s katero je ta odločila o prošnji za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča, in jo zavrnila, ker tožnik ni niti laično izkazal pravnih vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje v postopku s predlogom za dopustitev revizije pred Vrhovnim sodiščem, torej predloga za dopustitev revizije zoper sodbo I U 110/2023 ne bi bilo razumno vlagati (24. člen ZBPP, kot je izpodbijano odločbo toženka utemeljila). Uvodoma sodišča poudarja, da šteje, da je toženka odločala o redni BPP, kot to izhaja iz prošnje in obrazložitve odločbe, in kot tako izpodbijano odločbo tudi presojo (ne kot izredno brezplačno pravno pomoč kot bi izhajalo iz izreka).

9. Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča tako ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, kot tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Presojo izpolnjevanja navedenega pogoja organ za BPP opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. V zadevi je nesporno, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP navaja zgolj, za kateri postopek zahteva BPP ter da gre za „grobo kršenje ustavnih pravic“, drugih navedb (opisa dejanskega stanja, zatrjevanih kršitev ali drugih okoliščin zadeve) pa tožnik v prošnji ni podal. V dopolnitvi z dne 15. 3. 2023 pa je podal obširna pojasnila, ki pa se nanašajo v pretežnem delu na nepravilnosti v postopku socialnega spora opr. št. VII Ps 1359/2019 in svoje splošno videnje nepravilnosti ureditve v ZBPP.

11. Po presoji sodišča toženka v izpodbijani odločbi posledično pravilno ugotavlja, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ne navaja nikakršnih okoliščin ali dejstev o zadevi, v zvezi s katero vlaga zahtevo, iz katerih bi izhajal verjeten izgled za uspeh postopka za dopustitev revizije. Toženka pravilno povzema določbo 367.a člena ZPP, iz katere izhaja, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katere sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, že zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Pravilen je zato, glede na zahtevek tožnika in njegove navedbe v prošnji in dopolnitvi, da ker tožnik ni niti laično navedel ali obrazložil pravnega vprašanja, v zvezi s katerim bi lahko vrhovno sodišče dopustilo revizijo zoper sodbo, temveč je kot ključno izpostavljal vprašanja, ki se nanašajo na predhodno naveden socialni spor, da ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo. Posledično je zato organ, ker ni podanih razlogov v zvezi z želeno vložitvijo izrednega pravnega sredstva, lahko zaključil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in prošnji ni mogel ugoditi.

12. Iz 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga organ uporablja tudi v postopku dodelitve BPP izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Po presoji sodišča je imel tožnik v prošnji za dodelitev BPP to možnost v okviru rubrike „Podatki o zadevi“, na kar prosilce za BPP napotujejo tudi „Navodila za izpolnjevanje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. Storil pa bi lahko to tudi naknadno po pozivu organa na dopolnitev. Ker tožnik tega ni storil, ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopku na katerega se nanaša njegova prošnja.

13. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi s tem ugovorom sodišče ugotavlja, da ga tožnik z ničemer ne obrazloži, poleg tega pa je tožniku pojasniti, da toženko veže procesni predpis ZUP. Pavšalen je tožnik tudi pri navedbi, da so bila zlorabljena določila ZBPP in kršene ustavne pravice tožnika. V zvezi z nepravilno ugotovitvijo dejanskega stanja pa je sodišče že zgoraj navedlo, da je toženka dolžna ugotavljati dejansko stanje in na tej podlagi uporabiti materialno pravo, ki izhaja iz navedb tožnika, torej kot v obravnavanem primeru, kot izhaja iz prošnje in njene dopolnitve.

14. Zgolj podrejeno sodišče glede na razloge toženke v zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za revizijo zoper sklep pojasnjuje, da po določbi 384. člena ZBP ni revizije zoper sklepe, s katerimi postopek ni pravnomočno končan, tak pa je tudi sklep o sodniku posamezniku. Navedeno pa na pravilnost zavrnitve prošnje za BPP zoper sodbo ne vpliva.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.