Jedro

Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom o dedovanju z dne 3. 6. 2015 ugotovilo: - da v zapuščino spadajo klasični račun pri banki ..., št. ..., varčevalni račun pri banki ... d. d., št. ..., 112 delnic A., 686 B. (obveznice 2. izdaje), 1/3 parc. št. ..., vse k. o. ..., 1/6 parc. št. ..., vse k. o. ..., parc. št. ..., vse k. o. ..., parc. št. ..., vse k. o. ..., parc. št. ..., vse k. o. ..., ... parc. št. ..., k. o. ... (I. točka izreka), - da so zakoniti dediči (vsak do 1/4) zapustnikova vdova A. A., zapustnikova hči B. B., zapustnikova hči C. C. in zapustnikov sin D. D. (II. točka izreka), - da je A. A. odstopila svoj dedni delež v korist D. D. in C. C., vsakemu do ½, zaradi česar po sprejemu odstopljenega deleža znašata dedna deleža D. D. in C. C. za vsakega do 3/8 zapuščine (II. točka izreka), - da glede na prejeto darilo s strani zapustnika D. D. iz zapuščine ne prejme ničesar, zaradi česar B. B. deduje 7/16 zapuščine, C. C. pa 9/16 zapuščine (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila dediča D. D. in C. C. 3. Dedič D. D. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da dedujejo B. B. 31654/96035 zapuščine, C. C. 52377/96035 zapuščine in sam 12004/965035 zapuščine (s stroškovno posledico). Poudarja, da se je dedinja A. A. svojemu deležu odpovedala v korist sodedičev C. C. in D. D. Zakonita dedinja B. B. je od zapustnika prejela v dar denarna sredstva (8.527,00 DEM oziroma 4.359,78 EUR), ki pa jih sodišče v njen dedni delež ni upoštevalo (ker naj dedinja C. C. tega ne bi zahtevala). Sodišče bi moralo oba obdarjenca obravnavati enako. S tem, ko je zapustnikovo darilo vštevalo le v dedni deleža D. D., v dedni delež B. B . pa ne, je ravnalo v nasprotju z določili ZD. C. C. vračunanja zapustnikovega darila B. B. ni zahtevala, je pa to zahteval pritožnik. Sodišče bi moralo v dedna deleža B. B. in D. D. na podlagi 46. člena ZD vračunati vse, kar sta prejela od zapustnika v dar. V delež B. B. bi moralo vračunati 4.359,78 EUR, v dedni delež D. D. pa 121.426,00 EUR. Prav tako je sodišče darilo pritožniku nepravilno upoštevalo tako pri dednem deležu, ki mu je pripadal na podlagi zakona, kakor tudi pri dednem deležu, ki mu je pripadel na podlagi izjave A. A. o odstopu svojega dednega deleža. Poudarja, da v dedni delež, ki ga je dedinja A. A. delno odstopila tudi njemu, ni moč vštevati darila po 46. členu ZD, saj ne gre za darilo zapustnika A. A., temveč darilo zapustnika pritožniku. Z odstopljenim dednim deležem dedinja A. A. ni imela namena, da se tudi v zvezi z njim všteje zapustnikovo darilo dediču D. D. V nadaljevanju pojasnjuje, do kakšnega deleža na zapuščini naj bi bil posamezen dedič upravičen.

4. Dedinja C. C. se pritožuje zoper III. točko izreka sklepa in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je sodišče upoštevalo zahtevo dedinje B. B: po vštevanju darila dediču D. D., ne pa tudi zahteve dediča D. D. po vštevanju darila, ki ga je dobila dedinja B. B. Sodišče bi moralo priti do enakega končnega rezultata ne glede na to, od katerega dediča bi se prvo upoštevala zahteva za vštevanje daril. Sodišče je bilo dolžno ugotoviti vrednost obeh daril. Prav tako bi za oba dediča moralo sprejeti odločitev o vštevanju daril v njune dedne deleže. Glede na dejstvo, da je darilo dedinje B. B. na dan zapustnikove smrti celo večje kot njegovo izračunano darilo, bi sodišče tudi zanjo moralo sprejeti enako odločitev, in sicer da slednja iz zapuščine ne prejme ničesar.

5. Dedinja B. B. je v odgovoru predlagala zavrnitev obeh pritožb. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. V skladu s prvim odstavkom 46. člena ZD(1) se vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Namen omenjenega instituta je enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so od zapustnika neodplačno pridobili.(2) To pa pomeni, da lahko pride (kot to v pritožbi upravičeno navaja tudi dedič D. D.) v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (skratka, ki ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči. V tem drugem primeru namreč sodedič-pridobitelj svojih dednih upravičenj ne črpa neposredno od zapustnika (na podlagi dedovanja po njem) ampak iz prenosa (odstopa) svojega sodediča – odsvojitelja.(3) Ker torej niso bila pridobljena (neposredno) od zapustnika, teh (dednih) upravičenj tudi ni moč „bremeniti“ z institutom vračunanja daril.(4)

8. V obravnavani zapuščinski zadevi navedeno pomeni, da v zvezi z dednim deležem, ki ga je D. D. pridobil na podlagi odstopa s strani A. A., vračunanja darila (ki ga je prejel od zapustnika) ni dopustno opraviti. Posledično ima v okvirih tega odstopljenega dednega deleža upravičenja (položaj sodediča) napram zapuščine tudi D. D. Slednji pa je za razliko od sodedinje C. C. izrecno zahteval, da se v dedni delež B. B. vračuna njena od zapustnika prejeta darila. Tudi glede slednje pride torej v poštev vračunanje darila, ki ga zapuščinsko sodišče zaradi napačne presoje, da D. D. nima položaja sodediča, ni opravilo.

9. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbama ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP(5) v zvezi s 163. členom ZD). Zapuščinsko sodišče naj v novem postopku upošteva, da (skladno z navedenim v predhodnih dveh točkah) kot sodedič nastopa tudi D. D., pri ugotavljanju višine (vrednosti) upravičenj sodedičev napram zapuščini pa tudi zahtevo slednjega po vračunanju zapustnikovega darila(6) v dedni delež B. B. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP(7) v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Glej Karel Zupančič, Dedno pravo, Uradni list RS, 1991, str. 82 in 83. Op. št. (3): Glej Karel Zupančič, Dedno pravo, Uradni list RS, 1991, str. 168. Op. št. (4): Ki jih je sodedič-pridobitelj dobil od zapustnika.

Op. št. (5): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (6): Upoštevaje 48. člen ZD.

Op. št. (7): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.