Jedro

Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Tožeča stranka je s tožbo z dne 30.4.2009 od sodišča zahtevala, naj razveže zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletni hčerki A. L., rojeno ...2000, in P. L., rojeno ...2003, zaupa v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa naloži plačilo preživnine za mladoletni hčerki, obenem pa tudi uredi stike med mladoletnima hčerkama in tožencem. Obenem je tožeča stranka predlagala, naj sodišče z začasno odredbo mladoletni hčerki začasno zaupa njej v varstvo in vzgojo.

Z izpodbijanim s sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Odločilo je, da tožnica ni izkazala, da bi brez izdane začasne odredbe mladoletnima hčerkama lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ni pravilna odločitev sodišča, da ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Opozarja, da je toženec zelo aktiven, da o njej zatrjuje dejstva, ki ne držijo, in namerava postopek razveze zakonske zveze in odločitve o vzgoji in varstvu otrok zavlačevati. Poudarja, da ji je v celoti prepustil skrb za mladoletni hčerki in da je zaradi tega predlagana začasna odredba nujna, še zlasti zato, ker se bodo začele šolske počitnice in bo morala preživljanje počitnic urediti, glede na ravnanje toženca pa lahko pričakuje hude težave. Meni tudi, da bi moralo sodišče pred odločitvijo počakati na mnenje centra za socialno delo. Opozarja, da z začasno odredbo ne bi nastala nobena škoda, zavarovane pa bi bile pravice in koristi otrok do pravnomočne zaključene pravdne zadeve.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki pa nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Že Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-410/01 navedlo, da je treba pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda (enako v odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up-232/99). Odločitev sodišča o začasni odredbi namreč lahko močno in trajno prizadene interese in koristi otroka in pravdnih strank, zato mora biti ta temeljni pogoj izpolnjen. Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredba navedla le, da obe mladoletni hčerki živita z njo v Ljubljani, da ona ureja vse formalnosti v šoli in v vrtcu in skrbi tudi za zdravnika, zaradi česar ocenjuje, da je njun status treba urediti in predlaga, naj sodišče z začasno odredbo obe hčerki zaupa njej. Pravilen je tako sklep, da tožnica ne le, da ni dokazala, ampak sploh ni zatrjevala, da bi hčerkama brez izdaje začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Zato je pravilna odločitev, da je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in ga je zaradi tega sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, še preden je pridobilo mnenje centra za socialno delo.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07, v nadaljevanju ZIZ) zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama kriti stroške pritožbenega postopka.