Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih ji je prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je opravilo v škodo organizacije konverzijo iz ATS v DEM. Pritožbeno sodišče je na pritožbo tožnice izpodbijano odločbo potrdilo. Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložila tožnica zavrnilo, ker ni bilo kršeno materialno pravo, niso pa bila bistveno kršena določila postopka. Revizija zoper sklep, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izpodbijanje po prvem odstavku 73. člena ZDSS, je bila zavržena.

Izrek

Revizija zoper odločbo se zavrne kot neutemeljena. Revizija zoper sklep se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice na razveljavitev sklepov disciplinskih organov toženca s katerima ji je bil izrečen disciplinski ukrep, na vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo in na plačilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožnica fiktivno izvršila v blagajno vnos prodaje blaga v DEM valuti majhne vrednosti, nato pa lažno prikazala, kot da je kupec plačal kupnino z DEM bankovci velike vrednosti, zaradi česar bi mu morala vrniti razliko denarja v isti valuti, kot je bilo izvršeno plačilo kupnine, kar pa ni storila, čeprav je bilo v blagajni dovolj denarja v DEM vrednosti, temveč je prihranila vrnitev razlike denarja v ATS valuti, s čemer je spravila v zmoto odgovorne osebe podjetja, sebi ali komu drugemu pa je pridobila na račun izvršene konvzerzije DEM - ATS neupravičeno premoženjsko korist. S tem je huje kršila delovne obveznosti po 10. točki 57. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, to je malomarno in neredno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar je nastala premoženjska škoda. Ugotovilo je, da ni pogojev za sodno varstvo glede zahtevka za povračilo škode v znesku 11.339,705 SIT. Po pritožbi tožnice je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopno odločbo in sklep.

Tožnica je vložila revizijo na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) in uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvene kršitve postopka so v tem, da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na krivdo tožnice za zatrjevano kršitev delovnih obveznosti, da ni pojasnjeno, na kakšni podlagi je bila izračunana škoda, ki naj bi jo povzročila tožnica tožencu in kako bi toženec uveljavljal ugodnejši tečaj ATS v primerjavi z DEM. Ni dokazov, da je tožnica izdala račune navedene v sklepu disciplinske komisije, golo priznaje, da so bili računi njeni, pa brez drugih dokazov ne zadošča. Konverzijo je opravljala v manjšem obsegu kot je navedeno v omenjenem sklepu. Da v času, ko naj bi kršila delovne obveznosti prodajalci niso vedeli, da je konverzija prepovedana kaže dejstvo, da so vsi prodajalci opravljali konverzijo valut. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožencu, ki nanjo ni odgovoril, tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZDP). ZPP se v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94) smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizija zoper odločbo ni utemeljena, revizija zoper sklep ni dovoljena.

Tožnica je vložila revizijo na podlagi 73. člena ZDSS. Po določilu tretjega odstavka tega člena preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano odločbo le v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizija izpodbija poleg odločbe tudi sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje, da tožnica ne izpolnjuje pogoja za sodno varstvo glede povračila škode, ker ni začela postopka pri tožencu v smislu 72. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90, ZTPDR), ki se v smislu prvega odstavka 4. člena že omenjenega ustavnega zakona, smiselno uporablja kot republiški predpis. Prvi in drugi odstavek 73. člena ZDSS določata, da je zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakon in da se revizija lahko vloži v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Delavec odgovarja za kršitev delovnih obveznosti pri vsaki stopnji krivde. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica s svojim ravnanjem, ki je razvidno iz izreka sklepa disciplinske komisije, storila hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu 10. točke 56. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev toženca, ker je svoje delo opravljala malomarno, zaradi česar je nastala materialna škoda, ter je zato prišlo do motenj v delovnem procesu. Izpodbijana odločba se sklicuje tudi na razloge sodišča prve stopnje, to pa je ugotovilo, da je bila menjava opravljena v višini 55.387,00 DEM, vrednost kupljenega blaga pa je znašala le 368 DEM. Ni šlo torej za opravljanje konverzije v manjšem obsegu kot navaja revizija, ampak dejansko za menjavo deviz. Da je šlo za tako velik obseg menjave, je razvidno iz specifikacije, ki je povzeta v izreku sklepa disciplinske komisije. Tožnica je prodajalka in odrasla oseba ter je ob zaslišanju v disciplinskem postopku izpovedala, da so želeli imeti kupci, ki so plačali v DEM, vrnjen drobiž zaradi ugodnega razmerja med obema valutama. Glede na to je tožnica vedela, da je s svojim ravnanjem oškodovala toženca in je torej za svoje ravnanje kriva. Izračun škode je specificiran, ter je iz njega razvidno, da bi toženec lahko uveljavljal ugodnejši tečaj, če bi ATS prodal banki. Razlogi o odločilnih dejstvih so torej podani, saj je sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz razpravnega zapisnika z dne 20.12.1991, vpogledalo vse listine v spisu, drugostopno sodišče pa je povzelo v svojo odločbo ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pomeni, da je tudi ono vpogledalo listine, ki kažejo na krivdo tožnice za storjeno kršitev delovnih obveznosti. Razlogi v odločilnih dejstvih so torej navedeni, zato sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb postopka . Tožnica je pri prvem zaslišanju v disciplinskem postopku priznala, da so računi njeni in če je svojo izpovedbo v teku postopka spremenila, je stvar sodišča, da presodi kateri, zagovor je verodostojnejši. V danem primeru ne gre za golo priznanje tožnice, saj so začetnice imena in priimka njene, sama pa tudi navaja, da so vsi prodajalci brez izjem - torej tudi ona - opravljali konverzijo. Ugotovitev, da so bili seznanjeni s prepovedjo konverzije vsi prodajalci, je sodišče druge stopnje oprlo na izpovedbo priče M.Z. Njena izvedba ni v nasprotju z drugimi dokazi, ampak jo posredno potrjujejo številne okrožnice in navodila o načinu poslovanja prodajalcev, če kupec plačuje s tujo valuto. Da se je tečaj spreminjal, je tožnica vedela, saj je v postopku na sodišču izpovedala, da je na ekranu videla, da se je naenkrat spremenil tečaj, vendar spremenjenemu tečaju ni sledila pri obračunu s strankami, ker se ji to ni zdelo potrebno.

Sodišče druge stopnje torej ni zmotno uporabilo materialnega prava, saj je tožnica storila kršitev delovnih obveznosti, ki jo je v skladu z opisom kršitve delovnih obveznosti v izreku sklepa disciplinske komisije ugotovilo sodišče, pa tudi krivda, ki se po prvem odstavku 54. člena ZTPDR zahteva, če naj delavec disciplinsko odgovarja, je tožnici dokazana.

Sklep sodišča druge stopnje je postal pravnomočen 17.4.1992 (drugi odstavek 334. člena ZPP) in ker se ne nanaša na razloge, ki so našteti v prvem odstavku tega člena, razen tega pa revizija ne pove, zakaj izpodbija sklep, je bilo treba revizijo zoper sklep zavreči kot nedovoljeno.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (393. člen ZPP v zvezi s trejim odstavkom 73. člena ZDSS).