Jedro

Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. In 82/2009 z dne 19.11.2009 pri nepremičnini parc. št. 187.S, vl. št. 2152, k.o. L. do ½ in pri nepremičnini, parc. št. 1306/9, vl. št. 1037, k.o. L., prav tako pri ½, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke zaradi izterjave denarne terjatve upnice S. L. v znesku 27.934,98 EUR s pripadki.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje dolžnica M. J.. V pritožbi pojasnjuje, da je izpodbijani sklep nepravilen, saj je zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki vložila ugovor ter predlog za odlog izvršbe. Sklep pa je nepravilen tudi zato, ker sklep, na podlagi katerega je upnik vložil izvršilni predlog, ni izvršilni naslov. Sklep o izvršbi tudi še ni pravnomočen in izvršljiv, saj o ugovoru in predlogu za odlog izvršbe sodišče še ni odločilo, zato je odločitev sodišča preuranjena. Nadalje pritožnica pojasnjuje, da je terjatev že v celoti poplačana. Sodišče je s tem kršilo načelo legalitete. Sodišče pa tudi ni zaznamovalo nepravnomočnosti sklepa o vpisu na podlagi 156. člena ZZK-1, zato je tudi iz tega razloga izpodbijani sklep nepravilen in ga je potrebno razveljaviti. Pritožnica zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. 1437 In 82/2009 z dne 19.11.2009 izhaja, da je bilo zaradi izterjave denarne terjatve upnice dovoljena izvršba na pritožnici solastnih deležih nepremičnin do ½ parc. št. 187.S in 1306/9, oboje k.o. L..

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisa v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnost izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče ne more samo presojati. Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. In 2003/00089 in opr. št. In 2002/00011, torej izvršilnih naslovov. V takšnem primeru pa po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po 3. odstavku 52. člena tega zakona, kar je določeno v 88. členu ZZK-1. Zaznamba izvršbe ima namreč za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej (2. odstavek 87. člena ZZK-1).

Pritožbene navedbe, da je pritožnica proti sklepu o izvršbi vložila ugovor in predlagala odlog izvršbe, o čemer izvršilno sodišče še ni odločalo, glede na navedeno ne morejo biti upoštevne. O pritožničinem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njen ugovor utemeljen, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku 90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če izbris zaznambe ne bi bil opravljen po uradni dolžnosti, pa takšen predlog lahko poda tudi pritožnica sama (3. odstavek 125. člena ZZK-1).

Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, saj pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, saj je bila takšna zaznamba opravljena, o čemer se je pritožbeno sodišče prepričalo z vpogledom v zemljiško knjigo.

Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve pritožnice po povrnitvi pritožbenih stroškov, ki jih nosi sama, saj s pritožbo ni uspela.