Jedro

Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.

Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je sodišču predlagala, da v postopku za ureditev razmerij med solastniki nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca za registracijo oziroma podaljšanje prometnega dovoljenja za osebni avto Audi, tip A6 Allroad quattro 2,7 V6 TDI, reg. št. ..., št. šasije ..., letnik 2009. Sočasno je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče tako soglasje takoj nadomestilo, odločitev pa bi veljala do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ugotovilo je, da je verjetnost terjatve izkazana, niso pa izpolnjene druge predpostavke za izdajo regulacijske začasne odredbe. Predlagateljica tega, da bi bila začasna odredba potrebna zaradi grozečega nasilja ni trdila, navedbe o škodi, ki ji oziroma ji bo nastala brez izdaje začasne odredbe, pa so nekonkretizirane. Pojasnilo je tudi, da izdaja regulacijske začasne odredbe ob upoštevanju pogojev po 1. in 3. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi (v nadaljevanju ZIZ) ter tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ni mogoča. 3. Predlagateljica je zoper tako odločitev vložila pritožbo.

4. V bistvenem navaja, da je začasno odredbo mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa pride tudi uporaba tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Ne glede na to opozarja, da bi sodišče za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe moralo primarno uporabiti 151. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Ker je ravnalo drugače, je zmotno uporabilo materialno pravo, napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, storjeni pa sta bili tudi kršitvi po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču očita še kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.

5. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožba ni utemeljena.

7. Predlagatelj mora, če naj sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, med drugim z verjetnostjo izkazati obstoj terjatve (oziroma to, da bo s sodno odločbo razmerje med solastniki oziroma skupnimi lastniki urejeno na predlagan način). Pritožbeno sodišče, ki je odločitev v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, drugače kot sodišče prve stopnje, ugotavlja, da ta predpostavka ni z verjetnostjo izkazana.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je osebni avto, na katerega se nanašata predlog in začasna odredba, skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Njuna deleža na tem premoženju sta enaka. Med njima ni soglasja o (ponovni) registraciji tega vozila oziroma podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja. Predlagateljica zato predlaga, da sodišče s svojo odločbo nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca.

9. Predmet konkretnega nepravdnega postopka je torej predlagana odločitev o izvedbi posla rednega upravljanja. Kaj sodi med posle rednega upravljanja, določa tretji odstavek 67. člena SPZ. Gre za posle, potrebne za obratovanje in vzdrževanje stvari zaradi doseganja njenega namena. Posli obratovanja so posli, ki so potrebni za to, da se stvar lahko uporablja in da deluje v skladu s svojim namenom; pri vzdrževalnih poslih pa gre za ohranjanje gospodarske substance stvari in njene zmožnosti služiti svojemu namenu.1

10. Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar pa zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak le za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari. Gre torej le za vzdrževalne posle, ki so nujni. Posel pa je za vzdrževanje nujen, kadar bi bilo z njim nerazumno odlašati, saj obstaja nevarnost nastanka škode oziroma bi opustitev vzdrževanja imela vpliv na zmožnost stvari služiti svojemu namenu. Pri tem ne zadostuje, da je posel le v interesu enega od solastnikov, ampak mora biti v interesu skupnosti.2 Pri vseh ostalih poslih3 se nesoglasje lahko reši le z razdrtjem skupnosti.

11. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje presodilo, da je predlagateljica z verjetnostjo izkazala, da je registracija vozila oziroma podaljšanje prometnega dovoljenja posel, ki je nujen za redno vzdrževanje vozila. Tak zaključek je oprlo na dejstvo, da je bistven namen vozila njegova uporaba v cestnem prometu oziroma obratovanje; z obratovanjem pa se preprečuje tudi škoda, ki nastaja na vozilu zaradi njegove neuporabe.

12. Pritožbeno sodišče s tako materialnopravno presojo ne soglaša. Nobenega dvoma ni, da je registracija pogoj za vožnjo vozila oziroma njegovo udeležbo v cestnem prometu (glej 25. člen Zakona o motornih vozilih, v nadaljevanje ZMV-1). Registracija ter podaljšanje prometnega dovoljenja zato omogoči predvsem obratovanje vozila. Sama (ne)možnost obratovanja je sicer posredno povezana tudi (ne)možnostjo popravil in servisiranja vozila na način, da se vozilo odpelje na ustrezen servis, vendar pa predlagateljica navedb, ki bi kazale, da je treba na vozilu opraviti nujna dela, to je dela s katerimi ni mogoče odlašati, saj bi opustitev pomenila nastanek znatne škode na vozilu oziroma njegovo nevoznost, ni ponudila. Poleg tega je samo servisiranje ali popravilo mogoče zagotoviti tudi tako, da se vozilo z drugim ustreznim vozilom prepelje na servis. Glede na to, da je tudi neregistrirano vozilo oziroma vozilo, ki nima veljavnega prometnega dovoljenja, mogoče občasno prižgati in tako poskrbeti za njegovo vsaj minimalno delovanje, pa ni mogoče slediti niti navedbam o škodi, ki naj bi na vozilu nastala zaradi neobratovanja. Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja (v okoliščinah konkretnega primera) zato ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen. Predlagateljica tega, da bo sodišče razmerje med udeležencema uredilo na predlagan način, posledično ni z verjetnostjo izkazala.

13. Ker že izostanek te predpostavke zadostuje za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe in posledično tudi za potrditev izpodbijane odločitve, pritožbene navedbe o predpostavkah za izdajo ureditvene začasne odredbe po določbah ZIZ; o tem, da bi sodišče moralo pogoje za izdajo začasne odredbe primarno presojati po 151. členu ZNP-1 ter na to navezan očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter kršitvah po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitvi pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS, na odločitev ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče se zato do teh navedb ne opredeljuje.

14. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče dodatnih kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

15. Stroški zavarovanja, kadar je začasna odredba predlagana med postopkom, so del stroškov postopka. O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 V. Rijavec in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba 2004, stran 345; glej tudi M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba 2007, stran 318. 2 Rijavec in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba 2004, stran 342; glej tudi odločbo VSM I Cp 381/2020. 3 Poleg poslov redne uprave, ki niso nujni za redno vzdrževanje stvari, so to tudi posli, ki presegajo redno upravljanje.