15. 2. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Milana Petka in Antona Rebrice iz Nove Gorice, Lidije Medvešček in Irme Kostovič Surina iz Portoroža, Avgusta Jurca iz Raven na Koroškem, Petre Čas iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Nuše Orel iz Ribnice in Milene Bohinc iz Jesenic, na seji 15. februarja 2007

sklenilo:

Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 217. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05, 40/06, 51/06, 70/06 – ur. p. b., 115/06 in 3/07 – ur. p. b.) se zavrnejo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki navajajo, da izpodbijajo tretji odstavek 217. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), na podlagi katerega naj bi jih Sodni svet razporedil na okrajna sodišča, kjer so nadaljevali svoj trajni mandat kot okrajni sodniki. Zatrjujejo, da je izpodbijana določba v neskladju s 155. in z 2. členom Ustave, ker ne določa, da ohranijo naziv svetnik. Navajajo, da so bili imenovani na položaj svetnika na zakoniti podlagi, odločbe o imenovanju v naziv pa naj bi bile pravnomočne. Zatrjujejo, da so sodniki za prekrške lahko napredovali na položaj svetnika ali na podlagi specialne določbe tretjega odstavka 258.h člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83 in nasl. – v nadaljevanju ZP) ali na podlagi določb Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. – v nadaljevanju ZSS). V obeh primerih naj bi šlo po mnenju pobudnikov za iste plačilne razrede in enakovredna položaja svetnika, zato bi morali poleg ohranitve uvrstitve v plačilne razrede ohraniti tudi uvrstitve na položaj svetnika.

2.Državni zbor v odgovoru najprej izraža dvom v obstoj pravnega interesa pobudnikov, saj naj iz pobud ne bi izhajalo, da so pobudniki zoper odločbo Sodnega sveta izkoristili sodno varstvo v skladu z ZSS. Sicer meni, da je pobuda neutemeljena, ker so bili za napredovanje v naziv svetnik po ZP pred sprejemom ZP-1 določeni blažji pogoji, kot jih je za napredovanje na položaj svetnika določal ZSS. Zato naj bi zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo ob ukinitvi sodnikov za prekrške in ob njihovi premestitvi na okrajna sodišča sledil zahtevi, da so položaji vseh okrajnih sodnikov usklajeni (enaki). Takšno je tudi stališče Vlade.

B.

3.Ustavno sodišče je pobude združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Pobudniki sicer navajajo, da izpodbijajo tretji odstavek 217. člena ZP-1, vendar je iz njihovih navedb razvidno, da po vsebini izpodbijajo peti odstavek tega člena, ki ureja razporeditev ter uvrstitev v nazive in položaje. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudniki izpodbijajo peti odstavek 217. člena ZP-1.

4.Pobudniki so nekdanji sodniki in sodnice za prekrške (v nadaljevanju sodniki), ki jih je Svet sodnikov za prekrške na podlagi tretjega in petega odstavka 258.h ZP imenoval na položaj sodnika za prekrške svetnika. Sodni svet jim je ob reorganizaciji sodnikov za prekrške na podlagi petega odstavka 217. člena ZP-1 izdal odločbe o razporeditvi na sodniško mesto okrajnega sodnika in o uvrstitvi v plačilni razred. Vsi pobudniki so zoper odločbo Sodnega sveta vložili pritožbo, ker niso bili razporejeni na položaj okrajnega sodnika svetnika. Sodni svet je pritožbe zavrnil. Ena od pobudnic pobudi prilaga tudi tožbo, s katero naj bi sprožila upravni spor. Pobudniki ne glede na to, ali imajo odprte še ne pravnomočno končane postopke, izkazujejo pravni interes za vložitev pobude, saj bi jim moral Sodni svet v primeru, če bi Ustavno sodišče njihovi pobudi ugodilo, izdati nove odločbe o razporeditvi in uvrstitvi v naziv.

5.Peti odstavek 217. člena ZP-1 določa, da Sodni svet v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi sistemizacijo sodniških mest na posameznih sodiščih, ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov pa sodnike iz prvega in drugega odstavka tega člena razporedi na sodišča in jih uvrsti v ustrezne nazive in položaje v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja sodišča in sodniško službo. Pri tem upošteva čas opravljanja funkcije sodnika pri državnem organu z imenom sodnik za prekrške kot čas opravljanja službe okrajnega sodnika, čas opravljanja funkcije sodnika Senata za prekrške Republike Slovenije pa kot čas opravljanja sodniške službe višjega sodnika.

6.Z uveljavitvijo ZP-1 je bila vzpostavljena pravna podlaga, da so sodniki za prekrške postali sodniki sodišč s splošno pristojnostjo (okrajnih ali višjih). Na podlagi izpodbijane določbe jih je bil Sodni svet dolžan razporediti na sodišča in jih uvrstiti v ustrezne nazive in položaje v skladu z ZP-1 in z zakonom, ki ureja sodišča in sodniško službo. Ob tem je moral Sodni svet upoštevati tretji odstavek 217. člena ZP-1, po katerem so sodniki za prekrške ohranili uvrstitev v plačilne razrede po sklepih Sveta sodnikov za prekrške. Za izvedbo take spremembe je bilo treba v ZP-1 urediti vprašanje prevedbe nazivov in položajev dotedanjih sodnikov za prekrške glede na nazive in položaje sodnikov sodišč v skladu z ZSS, saj ti nazivi in položaji po ZP niso bili enaki nazivom in položajem po ZSS.

7.Sodniki za prekrške so na podlagi 258.h člena ZP lahko napredovali na položaj svetnika po izpolnjenih pogojih za redno napredovanje po petnajstih letih sodniške službe, če ta zakon ni določal drugače (tretji odstavek 258.h člena ZP). Ker so bili lahko za sodnika za prekrške imenovani že, ko so dopolnili 27 let, to pomeni, da so lahko pridobili naziv svetnik že po dopolnjenem dvainštiridesetem letu starosti in že, če so izpolnjevali pogoje za redno napredovanje. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZSS okrajni ali okrožni sodnik pridobi položaj svetnika pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Iz navedenega je razvidno, da so bili za napredovanje v naziv svetnik po ZP določeni blažji pogoji, kot jih je za napredovanje na položaj svetnika določal ZSS.

8.Pobudniki zatrjujejo, da so v naziv svetnik lahko napredovali ali po pogojih ZP ali po pogojih ZSS, vendar ta njihova trditev ne drži. V petem odstavku 258.h člena ZP je bilo namreč določeno, da za sodnike za prekrške veljajo smiselno določbe ZSS glede napredovanja le, kolikor s tem zakonom ni določeno drugače. Ker je ZP glede napredovanja na položaj svetnika za sodnika za prekrške prve stopnje določil specialno ureditev, pobudniki neutemeljeno navajajo, da bi lahko na položaj svetnik napredovali po določbah ZSS. To je razvidno tudi iz odločb Sveta sodnikov za prekrške o imenovanju na položaj svetnika, ki so bile izdane na podlagi tretjega odstavka 258.h člena ZP.

9.Drugače pa je bilo glede ureditve določanja plače sodnika za prekrške prve stopnje. V tretjem odstavku 258.h člena ZP je bilo določeno, da se plača sodnika za prekrške prve stopnje določi enako kot plača okrajnega sodnika. S tem so se tudi za sodnike za prekrške prve stopnje uporabljali enaki plačilni razredi (izraženi v količniku) kot za okrajne sodnike. Zato je tretji odstavek 217.člena ZP-1 lahko ohranil doseženo uvrstitev v plačilne razrede, med njimi tudi take, ki so sicer po ZSS predvideni za primer napredovanja sodnika sodišča s splošno pristojnostjo na položaj svetnika (četrti odstavek 50. člena ZSS).

10.Iz navedenega je razvidno, da je glede položaja organov za prekrške pred njihovo reorganizacijo veljala posebna ureditev po ZP. ZP-1 je to ureditev ukinil in določil, da sodniki za prekrške postanejo sodniki sodišč s splošno pristojnostjo (okrajnih ali višjih). Ob tej prevedbi je zakonodajalec v tretjem odstavku ZP-1 določil, da sodniki za prekrške, ki nadaljujejo z delom na sodiščih, ohranijo uvrstitev v plačilne razrede. V izpodbijani določbi pa je določil, da jih je Sodni svet dolžan razporediti na sodišča in jih uvrstiti v ustrezne nazive in položaje v skladu z ZP-1 in ZSS. Ker so torej sodniki za prekrške pridobili naziv sodnik za prekrške – svetnik v ureditvi, ki je bila drugačna od ureditve po ZSS in ki jo je ZP-1 ukinil, se pri prevedbi v sodnike sodišč s splošno pristojnostjo ne morejo sklicevati na pridobljene pravice iz ureditve položaja sodnikov za prekrške po ZP. Iz istega razloga je neutemeljen tudi njihov očitek, da bi morali naziv sodnik za prekrške – svetnik ohraniti za naprej. Glede na navedeno sta očitka o neskladju izpodbijane ureditve z 2. in s 155. členom Ustave očitno neutemeljena.

11.Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobude zavrnilo kot očitno neutemeljene.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enim. Proti je glasoval sodnik Fišer.

Predsednik dr. Janez Čebulj