Jedro

Prvostopni organ je veljavnost zakupne pogodbe pravilno presojal po določilih ZKZ, ki je v odnosu z OZ lex specialis, in po katerem se za veljavnost zakupne pogodbe zahteva odobritev zakupne pogodbe po določilih ZKZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil tako, da je GERK z identifikacijsko številko GERK _ PID 3007623, domače ime TRAVNIK, v velikosti 13.163 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK _ PID 3007608, domače ime TRAVNIK, v velikosti 23.593 m2 in GERK z identifikacijsko številko GERK _ PID 3007655, domače ime TRAVNIK, v velikosti 6.180 m2, kakor je prikazano na grafičnih podlagah, izbrisal iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100472907, katerega nosilec je tožnik (1. točka izreka); sproščena zemljišča iz 1. točke izreka te odločbe pripisal kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID 100924338, katerega nosilec je A.A. (2. točka izreka); navedel, da po dokončnosti te odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenci GERK in o vpisanih spremembah stranke obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev (3. točka izreka); ter navedel, da v postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da se je dne 8. 4. 2009 na Upravni enoti Novo mesto zglasila pooblaščenka nosilca A.A., z namenom vpisa GERK-ov. Z vpogledom v evidenco GERK je upravni organ ugotovil, da ima na zemljiščih, za katere je pooblaščenka predlagala vpis GERK-ov, vpisane GERK-e kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je tožnik. Z vpogledom v računalniško aplikacijo zemljiške knjige je prvostopni organ ugotovil, da je na predmetnih parcelah vpisan kot lastnik A.A. in je zato vrisal plan prekrivanja. Ker je bila na podlagi predloženih dokazov izkazana pravica do uporabe zemljišč na ime A.A., je prvostopni organ v skladu z 2. odstavkom 37. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev pozval tožnika, da v roku predloži dokazila o pravici do uporabe zemljišč oziroma sporoči, če je pravica do uporabe razvidna iz javnih evidenc. Hkrati je prvostopni organ v skladu z 2. odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku k pozivu predložil dokazila, ki jih je za sporna zemljišča predložila pooblaščenka predlagatelja (fotokopijo prodajno-darilne pogodbe z dne 15. 12. 2008). Na poziv je tožnik upravnemu organu predložil zakupno pogodbo št. 101/2004 z dne 1. 1. 2004 in aneks k pogodbi št. 101/2004 z dne 1. 9. 2004, sklenjeno med dediči posestva B. po pokojni C.C., zastopani po D.D., kot zakupodajalcu, katerega zastopa E.E., in tožnikom, kot zakupnikom. Prvostopni organ je z dopisom z dne 21. 4. 2009 ponovno pozval tožnika, da predloži v roku 10 dni razvidne dediče posestva B. oziroma pooblastilo za zakupodajalce v zakupni pogodbi, ter obvestilo o objavi ponudbe za sklenjeno zakupno pogodbo v skladu z 21. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/2003) ter odločbo o odobritvi za sklenjeno zakupno pogodbo v skladu z 22. členom ZKZ -UPB1. Tožnik je kot dopolnitev vloge poslal upravnemu organu aneks k sklenjeni zakupni pogodbi št. 16260-019/94 med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot zakupodajalcem in tožnikom kot zakupnikom, saj je zakupnik dobil prvotno zemljišče v zakup od Sklada, nato pa so bila ta zemljišča vrnjena v denacionalizacijskem postopku. Navedel je, da je aktivnosti v zvezi s sklenjeno zakupno pogodbo z dediči po pokojni C.C. vodila pooblaščenka D.D. E.E., s podatki, ali je imela pooblastilo za zastopanja, ali je bila ponudba za zakup objavljena in izdana odločba o odobritvi sklenjene zakupne pogodbe, pa tožnik ne razpolaga. Navedel je tudi, da sedanji lastnik, ki je kupil zemljišče od dedičev po pokojni C.C., vstopa namesto zakupodajalca in ga torej zakupna pogodba z dne 1. 1. 2004, ki je bila sklenjena za obdobje 10 let, obvezuje po Obligacijskem zakoniku. Glede na navedbe tožnika je prvostopni organ po uradni dolžnosti zaprosil za podatke o dedičih in opravil poizvedbe o ponudbi in odobritvi prometa k sklenjeni zakupni pogodbi. Ugotovil je, da tožnik nima pravice do uporabe zemljišč parc. št. 2544/3, parc. št. 116/3.S, parc. št. 2547/1, parc. št. 2549 in del parc. št. 2542, vse k.o. F., saj zakupno razmerje z zakupno pogodbo št. 101/2004 z dne 1. 1. 2004 in aneksa k pogodbi št. 101/2004 z dne 1. 9. 2004, ni bilo sklenjeno v skladu s 27. členom ZKZ-UPB1. Za zakupno razmerje se upoštevajo določbe od 19. do 24. člena ZKZ-UPB1, razen določb 1., 2. in 3. odstavka 23. člena tega zakona, smiselno tudi za zakup. Tretji odstavek 27. člena ZKZ-UPB1 določa, da se za zakupna razmerja po tem zakonu uporabljajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. ZKZ-UPB1, ki je specialen zakon v razmerju do Obligacijskega zakonika, pa v 21. členu določa, da lastnik, ki namerava dati kmetijsko zemljišče v zakup, mora ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti, kjer to kmetijsko zemljišče leži in upravni organ nato na podlagi vloge odobri ali zavrne odobritev zakupnega razmerja. Prvostopni organ je vpogledal tudi v zadevo, št. D 321-140/92, glede pridobitve seznama dedičev in pooblastila v denacionalizacijski zadevi, in ugotovil, da v spisni dokumentaciji ni razvidnega seznama dedičev po pokojni C.C., zastopane po D.D., ampak pooblastilo za zastopanje G.G. in H.H., ki ju je zastopala odvetnica. Dne 7. 5. 2009 je prvostopni organ prejel še obvestilo, da v evidenci programa Spis ni nobene ponudbe kmetijskih zemljišč oziroma odobritve pravnega posla za zakup navedenih parcel na ime tožnika, E.E. in D.D.. Ker je prvostopni organ ugotovil, da je lastnik predmetnih parcel A.A. in ima na podlagi lastništva pravico do uporabe zemljišč v skladu s 37. členom Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, je upravni organ odločil, kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe.

Drugostopni organ je z odločbo št. 33008-106/2009/2 z dne 9. 7. 2009 zavrnil pritožbo tožnika ter v celoti pritrdil odločitvi in razlogom prvostopnega organa v izpodbijani odločbi.

Tožnik v tožbi navaja, da sta zakupna pogodba št. 101/04 z dne 1. 1. 2004, in aneks k tej pogodbi z dne 1. 9. 2004 pravno veljavna dokumenta, na podlagi katerih je vključno z letom 2008 redno plačeval najemnino zakupodajalcu in se vključil tudi v program KOP, ki ga obvezuje izpolnjevati pogoje do konca leta 2013, to je do izteka veljavnosti zakupne pogodbe. Zakupna pogodba obvezuje tudi sedanjega lastnika, ki je zemljišča kupil od dedičev po pok. C.C., saj je pred iztekom ni mogoče enostransko odpovedati. V nasprotnem primeru bi zanj nastala velika škoda, saj nima nadomestnih zemljišč za rejo 8 glav živine in 20 glav drobnice, ki jih redi v skladu z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Z dohodkom iz kmetijskega gospodarstva se preživlja njegova 5-članska družina, od tega trije šoloobvezni otroci.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za prekrivanje GERK med kmetijskimi gospodarstvi ter posledično izbris GERK-ov iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik ter pripis GERK _ PID 3007623, 3007608 in 3007655 kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID 100924338, katerega nosilec je A.A. Po določbah Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 122/08, v nadaljevanju Pravilnik), če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Če teh dokazil ne predloži, upravna enota vpis GERK v RKG z odločbo zavrne (1. odstavek 37. člena Pravilnika). Če nosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove nosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK, oziroma, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Če nosilec, ki ima na spornem zemljišču vpisan GERK, teh dokazil ne predloži, upravna enota odloči o izbrisu GERK iz njegovega kmetijskega gospodarstva in na spornem zemljišču vpiše GERK h kmetijskemu gospodarstvu, katerega nosilec je predložil dokazila (2. odstavek 37. člena Pravilnika). Kadar oba nosilca predložita dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, in se o uporabi ne moreta sporazumeti, upravna enota odloči o vpisu prekrivajočega GERK na spornem zemljišču (3. odstavek 37. člena Pravilnika). Prekrivajoči GERK je GERK, kateremu se pripišejo KMG-MID vseh kmetijskih gospodarstev, pri katerih bi prišlo do prekrivanja GERK, vendar nobeden od nosilcev teh kmetijskih gospodarstev ali katerega koli drugega kmetijskega gospodarstva ne more vpisati GERK k svojemu kmetijskemu gospodarstvu, dokler ne predloži sporazuma o uporabi zemljišča ali pravnomočne odločitve sodišča (4. odstavek 37. člena Pravilnika).

V obravnavanem primeru je želel vpisati GERK na zemljiščih, kjer je že bil vpisan GERK na ime tožnika, A.A., v dokaz pa je predložil prodajno-darilno pogodbo z dne 15. 12. 2008 za predmetne parcele, sklenjeno med I. d.o.o. kot kupcem in A.A. kot obdarjencem ter dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki C.C. kot prodajalki in darovalki predmetnih kmetijskih zemljišč (parc. št. 116/3.S, 2549, 2547/1, 2544/3 in del parc. št. 2542, vse k.o. F.). Iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik predmetnih zemljišč A.A., med njim in tožnikom pa tudi ni prišlo do sporazuma o vpisu GERK.

Tožnik pravico do uporabe predmetnih zemljišč dokazuje z zakupno pogodbo, št. 101/2004 z dne 1. 1. 2004, in aneksom k tej pogodbi z dne 1. 9. 2004, sklenjeno med dediči posestva B. po pok. C.C. kot zakupodajalki, ki je sklenjena za dobo 10 let, sporno pa je, ali je tožnik z navedenimi listinami izkazal pravico do uporabe zemljišč v smislu 8. točke 2. člena Pravilnika, po katerem ima pravico do uporabe zemljišča nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Po presoji sodišča izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi. Prvostopni organ je veljavnost zakupne pogodbe pravilno presojal po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKZ), ki je v odnosu do OZ, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, lex specialis, in po katerem se za veljavnost zakupne pogodbe zahteva odobritev pogodbe po določbi 27. člena ZKZ. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je pravico do uporabe zemljišč v smislu Pravilnika izkazal A.A., ni pa je izkazal tožnik, ker za zakupno pogodbo odobritev po določbah ZKZ ni bila dana, je odločitev o izbrisu GERK-ov sprejeta v skladu z zakonom.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu; Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.