Jedro

Priglašenih stroškov izvedenskega dela (osebni pregled tožnika, dodatne preiskave) ni mogoče zavrniti zgolj iz razloga, ker izvedenski organ ni predložil cenika storitev, ampak jih je opredelil kot nagrado za osebni pregled (čeprav gre za materialne stroške).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki njegovega izreka spremeni tako, da se znesek 1.048,80 EUR nadomesti z zneskom 1600,80 EUR, znesek 174,80 EUR pa z zneskom 266,80 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom določilo znesek izvedenine za izvedenski organ ter sklenilo, da se mu prizna izvedenina v skupnem znesku 1.048,80 EUR, od tega zneska znaša DDV 174,80 EUR.

Zoper sklep se pritožuje izvedenski organ in sklep izpodbija v celoti, saj meni, da so bili priglašeni stroški obračunani v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 84/08). V predmetni zadevi je bilo možno izvedensko mnenje glede potrditve poklicne bolezni izdelati le s poglobljeno izvedensko obravnavo specialistov medicine dela, prometa in športa, ki opredelijo bolezen in vzrok le-te. Glede na zahtevnost zadeve samo na osnovi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu in pregleda samo pri specialistu medicine dela, brez poglobljene interdisciplinarne izvedenske obravnave, ni bilo možno v izvedenskem postopku veljavno in zanesljivo dokazati poklicnih bolezni, oz. izključiti še druge bolezni glede na izpostavljenost poklicnim dejavnikom tveganja pri delu „ključavničar – brusilec“, kot vzroka invalidnosti III. kategorije. Izvedenski organ je tako izdelal zelo zahtevno interdisciplinarno izvedensko mnenje v smislu ugotavljanja poklicne geneze zdravstvenih težav, delazmožnosti oz. invalidnosti ter so tako priglašeni stroški več kot realni glede na vloženo delo, trud in znanje izvedencev, upoštevaje, da niso zaračunani resnično vsi stroški izvedenskega dela in sicer proučitev in uporaba tuje strokovne literature pri verifikaciji poklicnih bolezni v višini 230,00 EUR ter stroški inštitutskega konzilija strokovnjakov v višini 192,00 EUR. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi napadeni sklep sodišča prve stopnje ter prizna priglašene stroške v celoti, kakor so že bili priznani s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani s sklepom Ps 2042/2008 z dne 1. 6. 2010. Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve, v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, v postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje glede stroškov, ki se nanašajo na funkcionalno testiranje vida, sluha in dinamometrije, spirometrije s farmakodinamskim testom, RTG slikanja pljuč z odčitavanjem po ILO klasifikaciji, opravljenega termotesta in vibrametrije ter laboratorijske preiskave krvi in urina, nepravilno uporabilo materialno pravo (46.a člen Pravilnika). V posledici navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi izvedenskega organa delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki njegovega izreka spremenilo tako, da je izvedenskemu organu priznano bruto nagrado zvišalo za bruto 552,00 EUR. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je pravilno, v skladu s 45. členom Pravilnika, izvedenskemu organu za študij izpisa z vsemi prilogami priznalo 138,00 EUR, za zbiranje in proučevanje dodatne medicinske in delovne dokumentacije 138,00 EUR, za osebni pregled specialista medicine dela, prometa in športa 138,00 EUR ter 46,00 EUR za pregled okulista. Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče priznalo 414,00 EUR, ker je ocenilo, da je šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Skupaj je tako izvedenskemu organu priznalo 874,00 EUR, upoštevajoč 48. člen Pravilnika še 20 % za DDV v višini 174,80 EUR in tako znaša s strani sodišča prve stopnje skupni priznani znesek izvedenine z DDV 1.048,80 EUR.

Po oceni sodišča prve stopnje izvedenski organ ni dovolj pojasnil, zakaj je bila potreba po ponavljanju preiskav nevrologa, psihologa in psihiatra, če so bili v obstoječi medicinski dokumentaciji že izvid nevrologa z dne 19. 3. 2009, izvid psihologa z dne 12. 3. 2009 ter psihiatra z dne 13. 1. 2009. S takšno oceno se strinja tudi pritožbeno sodišče. Po 1. odstavku 249. člena ima izvedenec oz. izvedenski organ pravico do povračilo stroškov, izgubljenega zaslužka ter pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Tarifa nagrad za izvedensko delo je podrobneje urejena s Pravilnikom. Izvedensko mnenje z dne 27. 5. 2010 je izvedenski organ izdelal na podlagi sklepa sodišča prve stopnje Ps 2042/2008 z dne 21. 1. 2010. Naloga izvedenskega organa po tem sklepu je bila, da na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v tožnikovem zdravstvenem kartonu ter po potrebi, opravljenem osebnem pregledu oceni invalidnost tožnika v smislu določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer, ali tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti, torej če je pri tožniku prišlo do nastanka I. kategorije invalidnosti (60. člen ZPIZ-1) oz., ali je pri tožniku prišlo le do zmanjšanja delovne zmožnosti. Opredeli naj, katera kategorija invalidnosti je pri tožniku podana in tudi, kaj je vzrok te invalidnosti in kdaj je invalidnost nastala. Naloga izvedenskega organa je torej bila, da predvsem na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter tožnikovem zdravstvenem kartonu izdela zahtevani izvid in mnenje. Osebni pregled naj bi bil opravljen le po potrebi. Pri tem je potrebno upoštevati, da sodišče presoja zakonitost in pravilnost dokončne odločbe Zavoda, torej stanje, kakor je bilo na dan dokončnosti izdane odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v konkretnem primeru, kakšno je bilo stanje tožnika na dan 17. 7. 2008. Pritožnik ne v svoji vlogi z dne 16. 2. 2001, ne v vlogi z dne 12. 4. 2011, niti ne v pritožbi z dne 1. 6. 2011 ne pojasni v zadostnem obsegu, zakaj ni zadoščala že obstoječa medicinska dokumentacija in že zbrani izvidi nevrologa, psihologa in psihiatra. Ob upoštevanju navedenega tudi pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da pritožnik ni dovolj pojasnil, zakaj je bila potreba po ponavljanju preiskav nevrologa, psihologa in psihiatra in v posledici tega ni mogoče priznati postavk za preglede teh treh specialistov konzilija.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da je izvedenski organ sodišče s svojimi argumentiranimi postavkami in pojasnili prepričal, da je v predmetni zadevi bilo potrebno opraviti preiskave, ki jih je opravil izvedenski organ za podajo izvedenskega mnenja, saj v okviru razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije ter preiskave še niso bile narejeno, opravljene preiskave pa so bile potrebne, ker brez njih ni bilo možno v izvedenskem postopku veljavno in zanesljivo dokazati poklicnih bolezni oz. izključiti še drugih bolezni glede na izpostavljenost poklicnim dejavnikom tveganja pri delu „ključavničar – brusilec“ in tako strokovno, veljavno in zanesljivo odgovoriti na zastavljena vprašanja sodišča. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu Psp 416/2010 z dne 16. 12. 2010 poudarilo, da mora sodišče prve stopnje kritično presoditi posredovani stroškovnik izvedenskega organa in ga presojati na podlagi izdanega sklepa o postavitvi izvedenskega organa, pri višini priznanih stroškov po posameznih postavkah pa upoštevati Pravilnik, saj so določene postavke, ki so priglašene merljive po obsegu strani, glede opravljenih osebnih pregledov pa naj sodišče pridobi s strani izvedenskega organa ustrezna pojasnila, iz katerih bo razvidno, kako dolgo in na podlagi katerih normativov je posamezni pregled trajal neko časovno obdobje, da se ga lahko opredeli kot zahtevnega, zelo zahtevnega ali izjemno zahtevnega, pri opravljenih storitvah za materialne stroške pa upošteva 1. odstavek 41. člena Pravilnika.

Pravilnik v 41. členu v 1. odstavku določa, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oz. cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take storitve. V 2. odstavku istega člena pravi, da mora izvedenec oz. cenilec za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo podjetja ali zavoda, ki te storitve opravlja oz. predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev in v 3. odstavku določa, da se ostali materialni stroški ovrednotijo v višini 15 % od odmerjene nagrade. Navedeno določilo Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo priglašene stroške izvedenskega dela zgolj iz razloga, ker izvedenski organ ni predložil cenika teh storitev, ampak jih je opredelil kot nagrado za osebni pregled, čeprav gre v bistvu za materialne stroške in tako po mnenju sodišča prve stopnje ni preverljivo, ali so postavke za preglede priglašene v ustrezni višini. Takšno stališče sodišča prve stopnje ni v skladu z 2. odstavkom 41. člena Pravilnika, saj ta omogoča, da izvedenec oz. cenilec pri obračunu storitev, tudi tistih, ki se nanašajo na materialne stroške v zvezi z izvedenskim delom predloži tudi dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče šteje, da je izvedenski organ s svojo vlogo z dne 16. 2. 2011 v zadostni meri dokazal ustrezno obračunavanje storitev, ki se nanašajo na funkcionalno testiranje vida, sluha, dinamometrije; nadalje testiranja za ugotavljanje pljučne funkcije, bronhialne predodzivnosti v smislu ugotavljanja varilskih pljuč in izključitev drugih motenj ventilacije; izvedenskega dela, ki se nanaša na RTG slikanje pljuč in konzilarnega odčitavanja rentgenograma prsnih organov po priporočilih z ILO 2000 za pnevmokinoze, izvedenskega dela, ki se nanaša na opravljanje storitve termo testa in vibrametrije ter tudi glede laboratorijskih preiskav krvi in urina v smislu ugotavljanja poklicnih škodljivih učinkov, zlasti hlapov, topil in razredčil na periferno incentralno živčevje. Izvedenski organ je navedene storitve obračunaval z opravljanim časom, kakor je določeno za posamezne preglede po 46.a členu Pravilnika. Ob upoštevanju ocene sodišča prve stopnje, da so bile te preiskave nujno potrebne (tč. 7) je pritožbeno sodišče izvedenskemu organu stroške za te storitve priznalo v priglašeni višini.

V skladu z navedenim je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča spremenilo, kakor je razvidno iz izreka. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).