Jedro

Šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu predstavlja odločbo, na podlagi katere kupec v izvršilnem postopku originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ne pa že sklep o domiku. Če takšen sklep ni bil izdan, lahko kmetija še vedno izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Celje, številka 330-1610/2017-11 (13303) z dne 30. 11. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje, prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo št. 330-1610/2017-11 (13303) z dne 30. 11. 2017 odločila, da se zahteva A.A. (tožnika v tem upravnem sporu) za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo za nepremičnine označene, s parc. št. ..., vse k.o. ..., zavrne.

2. Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z ugotovitvijo, da je bil obseg zaščitene kmetije z odločbo Upravne enote Celje št. 330-30/2010-9(0579) z dne 15. 4. 2010 na predlog A.A. kot novega lastnika kmetije preverjen tako, da so parc. št. ..., vse k.o. ...; parc. št. ..., vse k.o. ..., in parc. št. ... k.o. ... pripisane k obstoječi zaščiteni kmetiji. Z odločbo UE Celje z dne 25. 4. 2013 je bil dovoljen odpis parc. št. ... k.o. ... ter izveden pripis parc. št. ... k.o. ... k zaščiteni kmetiji v lasti A.A. tako, da je bilo s to odločbo ugotovljeno, da kmetija obsega 11 ha 76 ar 35 m2 primerljive kmetijske površine in ob upoštevanju dejstva, da so bile te površine v lasti ene fizične osebe, ta kmetija še vedno izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, v nadaljevanju ZDKG-A).

3. Upravni organ je na podlagi vloge tožnika z dne 9. 10. 2017, dopolnjene dne 13. 11. 2017, zaslišal vlagatelja, ki je pojasnil, da sta bili parceli ... in ... k.o. ... v letu 2017 prodani na javni dražbi B.B. iz P. in da je Upravna enota Žalec 30. 8. 2017 ta pravni posel odobrila, vendar se je zoper to odločbo pritožil. Pojasnil je, da ti parceli ležita v neposredni bližini sedeža kmetije, sta ograjeni in služita kot pašnik za konje. Vlagatelj je na zapisnik izjavil, da je podal vlogo za ponovno preverjanje obsega zaščitene kmetije in s tem vključitev teh parcel v obseg zaščitene kmetije zato, ker mu predvsem parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., dejansko zaokrožujeta kmetijo na naslovu Levec ..., Petrovče in pomenita bistveno površino za izvajanje konjereje, del parcele pa tudi sadovnjak. Predmetni parceli, ki ju je pridobil na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 10. 2013 po smrti tete C.C., ima tudi vključene GERK-e in je v letu 2017 zanje vložil zbirno vlogo.

4. Na podlagi predložene odločbe Upravne enote Žalec z dne 30. 8. 2017, ki je postala pravnomočna 16. 9. 2017 in sta bili tako parceli na podlagi pravnomočne odločbe UE Žalec v izvršilnem postopku domaknjeni najboljšemu ponudniku je upravni organ ugotovil, da je bil v upravnem postopku odobren prenos lastništva na kmetijskih delih zemljišč parc. št. ... in ..., obe k.o. ... na podlagi javne dražbe z dne 5. 5. 2017, VL 75347/2015, najugodnejšemu ponudniku B.B. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je v posebnem ugotovitvenem postopku upravni organ pridobil odločbi Upravne enote Celje z dne 15. 4. 2010 in 25. 4. 2013 in da parc. št. ... in ... k.o. ... nista bili vključeni v zaščiteno kmetijo, prav tako ti nepremičnini nista imeli zaznambe zaščitene kmetije v ZK. Predlog Upravne enote Žalec z dne 21. 6. 2017 za ponovno ugotovitev obstoja zaščitene kmetije je upravna enota s sklepom 31. 7. 2017 zavrgla, prav tako pa je bilo pridobljeno stališče od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v tem primeru ponovno preverjanje zaščitene kmetije ni potrebno.

5. Upravni organ je zavrnil tudi zahtevo za vključitev parc. št. ... k.o. ... v obseg zaščitene kmetije, ker je bila ena polovica celotne nepremičnine nov predmet izvršbe, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, št. 75347/2015 z dne 5. 10. 2016 in zato, ker je iz rednega izpisa iz zemljiške knjige razvidno, da je ta nepremičnina v solasti A.A. in D.A. Glede na to, da je D.A. žena pokojnega brata vlagatelja A.A., tudi glede na določbo 2. člena ZDKG-A ni izkazano ustrezno sorodstveno razmerje med solastnikoma za vključitev te nepremičnine v zaščito.

6. Upravni organ je prav tako zavrnil zahtevano vključitev parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., v obseg zaščitene kmetije in zavrnitev utemeljil z ugotovitvijo, da gre za nepremičnini, katerih lastnik je vlagatelj zahteve postal 10. 7. 2015 na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 12. 2014, sklenjene s podjetjem E. d.o.o. - v stečaju, dne 9. 6. 2015 pa je bila pri teh nepremičninah vknjižena zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. VL 26933/2015 z dne 9. 6. 2015, v zvezi s sklepom opr. št. VL 26933/2015 z dne 28. 4. 2015, proti dolžniku E. d.o.o. - v stečaju. Iz predloženega sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. VL 26933/2015 z dne 9. 6. 2015 izhaja, da se izvršba, dovoljena s sklepom z dne 28. 4. 2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, med drugim prodajo nepremičnin, označenih s parc. št. ..., vse k.o. ..., zaradi izterjave 840.038,11 EUR s pp, in da je bilo možno zoper citirani sklep vložiti pisni ugovor v roku osmih dni od dneva vročitve.

7. Upravni organ je pri odločanju zavzel stališče, da bi moral vlagatelj dejstva, navedena na zaslišanju dne 6. 11. 2017, navajati in uveljavljati že pred oziroma najkasneje do izdanega pravnomočnega sklepa o uvedbi izvršilnega postopka.

8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 33008-6/2018/2-VN z dne 15. 1. 2018 pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnilo.

9. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nejasno navedenih razlogov, ki so v nasprotju z listinami spisa. Odločba je zmotna in v nasprotju z dejanskim stanjem, predvsem ugotovitev, da prvostopenjski upravni organ ni imel podlage za odločitev, ali zemljišči parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., spadata v del zaščitene kmetije tožnika, ker je o tem že odločala Upravna enota Žalec. Pravne presoje te navedbe prvostopenjskega upravnega organa ne vzdržijo. Tožnik je namreč v predmetnem postopku na prvi stopnji podal zahtevo za ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev in izdajo ustrezne odločbe, to pomeni, da bi upravni organ te pogoje moral preverjati. Dejstvo je, da je UE Žalec v postopku odobritve pravnega posla, sklenjenega na podlagi javne dražbe z dne 5. 5. 2017, napačno uporabila tretji odstavek 19. člena ZKZ. Tožnik je namreč zoper sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. VL 75347/2015 z dne 4. 10. 2017, s katerim je sodišče tožniku do celote lastni nepremičnini ID znak parc. št. 1000 ... in parc. št. 1000 ... izročila kupcu B.B. in odredila, da se po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak 1000 ... in parcela 1000 ..., vknjiži lastninska pravica na osebo B.B. in izbrišejo prejšnji vpisi, pritožil. Glede na navedeno je zmotna ugotovitev prvostopenjskega organa, da je sklep o prodaji na javni dražbi postal pravnomočen. Podlaga za ugotovitev pravnomočnosti naj bi bil po mnenju prvostopenjskega organa pravnomočni sklep o domiku opr. št. VL 75347/2015 z dne 29. 9. 2017, zoper katerega ni možna pritožba in ga je mogoče izpodbijati le s pritožbo zoper sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. VL 75347/2015 z dne 4. 10. 2017, zoper katerega je tožnik pritožbo vložil in v njej je zatrjeval, da niso izpolnjeni pogoji za izročitev navedenih nepremičnin iz razloga prvega odstavka 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato je odločitev prvostopenjskega organa preuranjena. Dejstvo je, da sodišče v izvršilnem postopku ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja in je zato nepravilno uporabilo določbo 177. člena ZIZ.

10. Zmotna in napačna je ugotovitev prvostopenjskega organa tudi glede parc. št. ... in ..., obe k.o. .... Izpodbijana odločba temelji na domnevi, da je do prodaje predmetnih nepremičnin dejansko prišlo, ter na domnevi, da zaradi zaznambe izvršbe ni mogoče ugotavljati pogojev za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo. V dokaz svojih zatrjevanj tožnik prilaga odločbe upravnih enot in vložena pravna sredstva zoper sklep o izvršbi.

11. Tožnik predlaga, da se ga v sodnem postopku zasliši, da se zasliši uradno osebo, ki je vodila postopek na prvi stopnji, da se vpogleda v odločbo Upravne enote Celje z dne 30. 11. 2017, odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 15. 1. 2018, zapisnik upravne enote z dne 6. 11. 2017, pritožbo tožnika z dne 18. 12. 2017 zoper odločbo UE Celje z dne 30. 11. 2017, sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. VL 75347/2015 z dne 4. 10. 2017 in pritožbo tožnika z dne 10. 10. 2017 zoper sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. VL 75347/2015 z dne 4. 10. 2017. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da ugotovi, da nepremičnine parc. št. ..., vse k.o. ..., izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo in predlaga tudi povrnitev stroškov postopka oziroma podrejeno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve vrne upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

12. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

K I. točki izreka:

13. Po prvem odstavku 2. člena ZDKG je zaščitena kmetija po tem zakonu kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik lastnik zaščitene kmetije, katere obseg je bil določen z odločbo Upravne enote Celje št. 330-30/2010-9(0579) z dne 15. 4. 2010 tako, da so bile parc. št. ..., vse k.o. ...; parc. št. ... vse k.o. ... in parc. št. ... k.o. ... pripisane k obstoječi zaščiteni kmetiji in da je bil z odločbo UE Celje z dne 25. 4. 2013 dovoljen odpis parc. št. ... k.o. ... ter izveden pripis parc. št. ... k.o. ... k zaščiteni kmetiji v lasti A.A. tako, da je bilo s to odločbo po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, v nadaljevanju ZDKG-A, ugotovljeno, da kmetija obsega 11 ha 76 ar 35 m2 primerljive kmetijske površine.

14. V zadevi ni sporno niti, da zaščitena kmetija ne obsega zemljišč s parc. št. ..., vse k.o. ..., niti tožnik te vključitve za zemljišči parc. št. ... ni predlagal po pridobitvi navedenih nepremičnin v letu 2014, po smrti tete C.C., niti ni sporno, da navedeni zemljišči nista imeli zaznambe zaščitene kmetije v ZK. Enaka ugotovitev velja tudi za zemljišči parc. št. ... , katerih lastnik je tožnik postal 10. 7. 2015 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 30. 12. 2014, sklenjene s podjetjem E. d.o.o. - v stečaju.

15. Tožnik je dne 9. 10. 2017 predlagal, da se zemljišči parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., vključita v obseg zaščitene kmetije. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je tožena stranka odločitev oprla na podatek, da je bila pri zemljiščih parc. št. ... in ... k.o. ..., od 5. 10. 2016 dalje vknjižena zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. 75347/2016 z dne 5. 10. 2016, v zvezi s sklepom opr. št. VL 75347/2015 z dne 22. 6. 2015 in nadaljnji podatek, da je Upravna enota Žalec dne 30. 8. 2017 na podlagi tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) že izdala odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je postala pravnomočna 16. 9. 2017 in s katero je bil v upravnem postopku odobren prenos lastništva na kmetijskih delih zemljišč parc. št. ... in ..., obe k.o. ... na podlagi javne dražbe z dne 5. 5. 2017, VL 75347/2015, najugodnejšemu ponudniku B.B..

16. Sodišče pojasnjuje, da je Upravna enota Žalec morala v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča, do katere je prišlo v sodnem izvršilnem postopku (na podlagi zapisnika Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. VL 75347/2015 z dne 5. 5. 2017, o prvem naroku za prodajo nepremičnine), preveriti le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča, med drugim, ali so izpolnjeni pogoji iz 18. člena tega zakona-in če niso, odobritev pravnega posla zavrniti. Ker je bilo v postopku ugotovljeno in to ni sporno, da zemljišči parc. št. ... in ..., obe k.o. ... nista bili sestavni del obstoječe zaščitene kmetije v lasti tožnika, je sprejela prej navedeno odločitev, katere pravilnost ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

17. Ker se je tožnik v tožbi skliceval na potek izvršilnega postopka in navedel, da izvršba na obe nepremičnini v skladu z določbo 177. člena ni bila dopustna, mu sodišče pojasnjuje, da v tem postopku ne more izpodbijati morebitnih nepravilnosti izvršilnega postopka, saj za to ne dajeta podlage ne ZKZ, niti ZIZ, ki ureja postopek javne dražbe. Če naj bi bili parceli, ki sta bili predmet izvršbe, zaradi tega ker predmetni nepremični tožnik potrebuje za preživljanje, izvzeti iz izvršbe (177. člen ZIZ), je bil to ugovorni razlog zoper sklep o dovolitvi izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ). Tak ugovor bi torej moral tožnik uveljavljati v sodnem izvršilnem postopku, v tem upravnem sporu pa z njim ne more uspeti.

18. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev v zvezi z zemljišči parc. št. ... in ..., obe k.o. ... temelji na zaključku, da sta bili navedeni zemljišči prodani na javni dražbi dne 5. 5. 2017, opr. št. VL 75347/2015 najugodnejšemu ponudniku B.B. in sklepanju, da je ta sklep postal pravnomočen. Ker je torej prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo, za nepremičnini parc. št. ... in ... k.o. ..., zavrnil tako, da se je skliceval na prodajo obeh nepremičnin na javni dražbi ter verjetno pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče opozarja na določbo 192. člena ZIZ in pojasnjuje, kdaj kupec (tudi v izvršilnem postopku) izpolni pogoje Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) za pridobitev lastninske pravice. Odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, s katero kupec na prodani nepremičnini originarno pridobi lastninsko pravico, po stališču sodne prakse predstavlja šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne sklep o domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, 20/78, ZIP). Sklep o domiku torej še ne pomeni pridobitve lastninske pravice, temveč je pridobitev le-te odvisna še od izpolnjenosti dveh nadaljnjih pogojev, to je pravnomočnosti sklepa o domiku in plačila kupnine. Z domikom, ki je le eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, kupec nepremičnine na javni dražbi še ne postane lastnik nepremičnine, pač pa je v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana (glej Sklep Višjega sodišča v Celju, II Ip 198/2016 z dne 27. 5. 2016).

19. Ob upoštevanju določb ZIZ ter stališča iz prej navedenega sklepa Višjega sodišča v Celju je bila po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje oprta na nepravilno razlago določb ZIZ in SPZ, te nepravilnosti pa tožena stranka oziroma drugostopenjski organ ni odpravila kljub temu, da je tožnik v pritožbi z dne 18. 12. 2017 na nepravilnost tega stališča smiselno že opozoril in opozoril tudi, da je bil v tej izvršilni zadevi izdan tudi Sklep o izročitvi obeh spornih nepremičnin, ki pa še ni postal pravnomočen.

20. Tožnik v tožbi oporeka tudi odločitvi tožene stranke, da se v obseg zaščitene kmetije ne vključita zemljišči parc. št. ... in .... Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožnikov zahtevek z dne 13. 11. 2017 zavrnila z ugotovitvijo, da je tožnik postal lastnik teh zemljišč 10. 7. 2015, na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 12. 2014, sklenjene s podjetjem E. d.o.o. - v stečaju, dne 9. 6. 2015 pa je bila na teh nepremičninah vknjižena zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. 26933/2015 z dne 9. 6. 2015, v zvezi s sklepom opr. št. VL 26933/2015 z dne 28. 4. 2015 (proti dolžniku E. d.o.o. - v stečaju). Tožnik namreč meni, da sama zaznamba izvršbe, na katero se sklicujeta upravna organa, še ne pomeni ovire, da se ne bi mogli ugotavljati pogoji za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo, ker taka omejitev ne izhaja ne iz določb ZKZ, ne določb ZIZ.

21. Sodišče pojasnjuje, da učinke zaznambe izvršbe določa 87. člen ZIZ (vpis zaznambe izvršbe učinkuje zoper vsakokratnega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine), prej navedena določba 192. člena ZIZ pa določa, kdaj kupec (v izvršilnem postopku) izpolni pogoje za pridobitev (in vpis) lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju navedenih določb ZIZ ter razlage iz predhodnih točk obrazložitve te sodbe, ki se nanašajo na učinek sklepov izdanih v izvršilnem postopku na prehod lastninske pravice, je sodišče presodilo, da je odločitev upravnega organa, ki je zavrnitev zahteve za vključitvi zemljišč parc. št. ... in ... v obseg zaščitene kmetije vezal na sklep o dovolitvi izvršbe, nepravilna.

22. Ker je na podlagi navedenega tožba utemeljena, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči o zadevi.

23. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe in ustaljene sodne prakse ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Priglašene stroške za tožbo je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je tožniku dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.