Jedro

Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se točka I. izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da ta točka glasi: „Nasprotno udeleženko M.J., EMŠO ..., stanujočo Ulica F. K. 7, M., se delno postavi pod skrbništvo in sicer: 1.glede razpolaganja s finančnimi sredstvi do višine mesečnih življenjskih stroškov za poplačilo tekočih računov: obratovalnih stroškov, ki nastanejo z uporabo stanovanja, telefona in drugih mesečnih izdatkov za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb nasprotne udeleženke in 2. glede sklepanja drugih pravnih poslov, ki imajo za posledico nesorazmerno finančno obremenitev nasprotne udeleženke.“

II. V presežku se pritožba zavrne in v točkah II., III. in IV potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotno udeleženko delno postavi pod skrbništvo, in sicer na področju sklepanja poslov finančne narave, zlasti razpolaganje in upravljanje z denarnimi sredstvi in prevzemanje finančnih obveznosti ter za posle, ki se nanašajo na razpolaganje in obremenitev nepremičnin in razpolaganja z motornimi vozili (točka I. izreka), za skrbnika nasprotne udeleženke imenovalo Center za socialno delo Maribor (Enota Maribor - Center) in določilo naloge: zastopanje varovanke na področju iz I. točke izreka sklepa ter vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanke in skrbno upravljati njeno premoženje (točka II. izreka) ter odredilo CSD Maribor opraviti popis premoženja nasprotne udeleženke (točka III. izreka). Nadalje je odločilo, da se stroški sodnega izvedenca krijejo iz sredstev sodišča (točka IV. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka in jo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je nasprotna udeleženka sposobna samostojno živeti, sposobna je skrbeti za stanovanje in ga redno vzdrževati, da bo upoštevala in redno jemala zdravila in sodelovala s koordinatorji nadzorovane obravnave. Priznava, da je nenormalno ravnala z denarnimi sredstvi v bolnišnici, saj takrat pri nakupih v M. ni bila prisebna. Neplačane dolgove odplačuje vsak mesec po 70,00 EUR, dvakrat je prejela izredno denarno socialno pomoč. Nekaj dolgov, in sicer upniku T. je že odplačala. Navaja, da se je sedaj stanje bistveno spremenilo, da ni več zapravljiva, denar porabi za mesečne stroške: S., TV, telefon, plačala je T. in nima več njegove izvršbe preko sodišča. Redno jemlje zdravila in ravno zaradi nadzorovane obravnave so zelo majhne možnosti za, po izvedencu zatrjevane ponovne epizode duševne motnje. Izvedenec je pomanjkljivo obrazložil okoliščine, zaradi katerih nasprotna udeleženka ni sposobna sama, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi na področju porabe svojega denarja in razpolaganja z morebitno drugo imovino. Delna postavitev pod skrbništvo predstavlja zanjo hud poseg v njeno življenje, ki ga je vse doslej urejala sama.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeni preizkus v mejah pritožbenih razlogov ter tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa (v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) in ugotavlja, da je odločitev sodišča o izpolnjevanju zakonskih pogojev za delno postavitev pod skrbništvo, utemeljena in pojasnjena z ustreznimi razlogi. V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v točki I. ni dovolj konkretiziralo delno postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo, saj je izrek točke I. presplošen in bi bilo z opredelitvijo delne postavitve pod skrbništvo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pod I., preobsežno poseženo v poslovno sposobnost nasprotne udeleženke. Onemogočeno bi ji bilo vsakršno razpolaganje z denarjem. Sodna praksa je skladna, da gre pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti1 za hud poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice2 in je poseg dopusten le v mejah načela sorazmernosti3, zato je sodišče druge stopnje točko I. spremenilo tako, da je opredelilo nujno potrebna finančna razpolaganja in sklepanja pravnih poslov, za katera se je v postopku prepričljivo ugotovilo, da bo v korist nasprotne udeleženke, da jih izvaja le s skrbnikom.

5. Sodišče prve stopnje je torej na pobudo UKC Maribor, kjer je bila nasprotna udeleženka v letu 2019 že tretjič hospitalizirana brez privolitve, od 6. 7. 2019 pa vključena v nadzorovano obravnavo, po uradni dolžnosti začelo postopek, da se nasprotno udeleženko delno postavi pod skrbništvo. V nadaljevanju je sodišče v postopek vključilo Center za socialno delo Maribor kot zakonitega udeleženca4 ter v postopek pritegnilo izvedenca psihiatrične stroke5. Nadalje je na naroku na kraju samem zaslišalo nasprotno udeleženko ob prisotnosti koordinatorke nadzorovane obravnave in pooblaščenca Centra za socialno delo Maribor. Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je presodilo, da so v obravnavanem primeru podani pogoji prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče postavi pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama, brez škode zase, ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.

6. Sodišče je v postopku ugotovilo6, da se je nasprotna udeleženka z nekontroliranim zapravljanjem denarja in nakupovanjem ustvarila vrsto dolgov (obrazložitev v točki 5 obrazložitve), zato je utemeljen zaključek, da bi si z nadaljnjim nekontroliranim nakupovanjem lahko ogrozila pokrivanje nujnih mesečnih potreb ter tudi svoje lastništvo nad stanovanjem, katerega solastnica je do ½, zato sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati. S tem je zadoščeno načelu sorazmernosti (2. člen Ustave RS). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka z nakupovanjem preko svojih finančnih zmožnosti trošila in ji zato ni ostalo denarja za nujne mesečne obveznosti, je sodišče druge stopnje delno postavitev pod skrbništvo opredelilo z razpolaganjem do višine njenih dohodkov, s katerimi bodo plačane položnice oziroma mesečno dospevajoče obveznosti nasprotne udeleženke povezane z uporabo stanovanja, telefona ter drugih nujnih storitev in dobrin. Nadalje je opredelilo pod točko 2 pravne posle, ki jih bo lahko sklepala le preko skrbnika in sicer prodaja ter obremenitev nepremičnin, sklenitev posojilnih in kreditnih pogodb, prodaja in nakup motornih vozil, torej pravne posle, sklenitev katerih bi povzročila nesorazmerno finančno obremenitev nasprotne udeleženke. Zagotovilo, da bo omejitev pri razpolaganju s finančnimi sredstvi ter pri sklepanju pravnih poslov skladna s varovanimi koristmi nasprotne udeleženke, dajejo tudi določbe DZ7. Tako mora skrbnik vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

7. Na pritožbene očitke sodišče druge stopnje odgovarja, da je za ugotovitev dejstva, ali nasprotna udeleženka zaradi duševne motnje ni zmožna sama, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi na področju porabe svojega denarja in razpolaganja z morebitnim drugim premoženjem, potrebno strokovno znanje, zato je sodišče utemeljeno sledilo zaključkom izvedeniškega mnenja, ki jih je ustrezno ocenilo v povezavi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi in potrebne razloge navedlo v točkah od 7 do 10 obrazložitve. Sodišče je utemeljeno sledilo zaključkom izvedenca, da obstaja velika verjetnost glede na dosedanji potek bolezni in terapevtskih dosežkov, da bo nasprotna udeleženka v ponovnih epizodah duševne motnje (shizoafektivna motnja), ob oslabljenem ali povsem izgubljenem stiku z realnostjo ter ob posledični izgubi zmožnosti razsojanja spet nesmotrno trošila svoj denar in si ponovno povzročila škodo. Zaradi opisanih okoliščin ni sposobna sama, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi na področju porabe svojega denarja za nujne mesečne potrebe in razpolaganja s premoženjem in na tem področju potrebuje skrbnika, ki bo poskrbel, da bodo plačani najprej nujni računi ter, da ne bo sklepala pravnih poslov v nasprotju z njenimi koristmi. Glede na povzeto ni mogoče pritrditi glavnemu pritožbenemu očitku, da so v izvedeniškem mnenju "pomanjkljivo obrazložene okoliščine, zaradi katerih nasprotna udeleženka ni sposobna sama, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi na področju porabe svojega denarja in razpolaganja z morebitno drugo imovino.“

8. Glede pritožbene navedbe, da se naj nasprotni udeleženki delna postavitev pod skrbništvo časovno omeji na največ leto dni, pa sodišče druge stopnje odgovarja, da niti ZNP-1 niti DZ ne določata časovne omejitve izrečenega ukrepa, temveč je v drugem odstavku 66. člena ZNP-1 za primer prenehanja razlogov, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo določeno, da sodišče odloči o prenehanju skrbništva. Ker tretji odstavek 66. člena nadalje določa, da se v postopku za prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo, lahko predlog za prenehanje skrbništva podajo vsi navedeni v prvem in drugem odstavku 57. člena ZNP-1. 9. Zaznamba osebnega stanja nasprotne udeleženke se bo na podlagi 22. člena Zakona o zemljiški knjigi8 vpisala pri nasprotni udeleženki kot imetnici pravic na nepremičnini po uradni dolžnosti9. Sodišče prve stopnje bo poslalo obvestilo in prepis pravnomočnega sklepa o postavitvi osebe pod delno skrbništvo tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, odprt transakcijski ali drug račun10

10. Glede na obrazloženo je sodišče delno ugodilo pritožbi (3. točka 365. člena ZPP), v presežku pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZNP-1).

1 Po ZNP, določbi 44. in 50. člena 2 Po sedaj veljavnem ZNP-1 gre za postopek postavitve odrasle osebe pod (delno) skrbništvo 3 Tako tudi v Sklepu II Ips 84/2019, VSL II Cp 1583/29, VSL I Cp 1985/14 4 Določba prvega odstavka 58. člena ZNP-1. 5 Določba 62. člena ZNP. 6 Izpovedba koordinatorje nadzorovane obravnave Vide Regoršek. 7 Določbe DZ od 245 do 256. člena 8 Prva točka 22. člena: V zemljiško knjigo se vpisujejo naslednja pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini: začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini (zaznambe osebnih stanj in zaznamba stečaja). 9 Določba 46. člena ZZK-1 v povezavi s 3. alinejo 8.točke prvega odstavka 40. člena in prvim odstavkom 69. člena ZNP-1 10 Drugi odstavek 69.člena ZNP-1