Jedro

Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se T. N., rojena 1983, I., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PB I. do 16.5.2018. 2. Zoper sklep sta se pritožila zadržana oseba in njen odvetnik.

3. Zadržana oseba izpodbija sklep v celoti. Opozarja, da njen odvetnik ni bil prisoten na naroku 16.2.2018. Celoten postopek je bil že vnaprej odločen, sodni izvedenec je pristranski, sodišče bi moralo prav tako samoiniciativno podati predlog za spremembo zakonodaje, ki zahteva tudi snemanje narokov v psihiatrični bolnišnici. Prihaja do zlorab pravic. Obsoja postopek na policijski postaji v zvezi z registrsko tablico. Postala je tudi žrtev spolnih zlorab, česar ni prijavila, saj se je bala ponovne hospitalizacije. Prejela je tudi obvestilo s strani FURS o rubežu premičnine. Sama ni uporabila vseh pravnih sredstev v Republiki Sloveniji in se ji enake nevšečnosti pojavljajo že sedem let. Farmakološka terapija ji je bila vsiljena in brez sklepa sodišča. Ne strinja se z izvedenskim mnenjem dr. K.. Sama se želi zdraviti, toda s pomočjo kompetentnega terapevta. Zahteva tudi, da je prisotna na Višjem sodišču v Kopru, ko bo komisija odločala o neupravičeni zadržanosti.

4. Odvetnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Zadržana oseba je pričela obiskovati ambulanto dr. J., ko je prenehala obiskovati dosedanjega psihiatra dr. M.. Možnih poti zdravljenja je več, in ni nujno, da je to zgolj predčasno predpisana medikamentozna terapija. Zgolj zamenjava psihiatra pa ne more predstavljati razloga za pridržanje. Sodišče je opozorilo o spolni zlorabi spregledalo. Enako velja za opozorilo glede neustreznega dela policistov, prejemanja sms sporočil z opolzko vsebino, itd.. Ugotovitve sodišča o tem, da se zadržana ni sposobna zavedati niti običajnih nevarnosti, niso točne, zaključki nimajo opore v izvedenih dokazih. Izvedenec je nevarnost pojasnil le v smeri nepovratnega poslabšanja zdravstvenega stanja v primeru odsotnosti terapije in ne za primer, da bi si brez terapije zadržana škodovala na kakršenkoli drug način. Zaključi, da ne drži, da bi zadržana oseba samovoljno opustila zdravljenje.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Postopkovne in materialne določbe v zvezi s postopkom zadržanja vsebuje Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Ta zakon je bil sprejet potem, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-60/2003-20 z dne 4.12.2004 ugotovilo, da so določbe od 70. do 81. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je v odločbi med drugim tudi poudarilo, da prisilno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine bolnika, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) in pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave), pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja). Naloga zakonske ureditve je, da prisilno pridržanje duševnih bolnikov na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic uredi tako, da bo zagotovljena učinkovita uresničitev legitimnega namena, ki upravičuje tovrsten ukrep (to je odvrnitev nevarnosti, ki jo bolni zaradi duševne bolezni povzroča bodisi drugim bodisi sebi, in odprava razlogov, ki to nevarnost povzročajo), hkrati pa naj bo zagotovljeno tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bolnikov v skladu z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic ter upoštevajoč ustrezne rešitve v primerljivih sodobnih evropskih zakonodajah. V tretjem odstavku 19. člena Ustave so določena procesna jamstva, ki morajo biti zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Ker prisilno pridržanje duševnega bolnika na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nedvomno predstavlja enega izmed primerov omejitve osebne svobode, je treba ta procesna jamstva smiselno upoštevati tudi v postopku o pridržanju oseb na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Pridržanemu duševnemu bolniku je torej treba na primeren način, upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje, pojasniti razloge, zaradi katerih je pridržani v psihiatrični bolnišnici. Poleg tega mora biti seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere. Opozorilo je tudi na določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, le ta v prvem delu (pravica in svoboščina) v 5. členu (pravice do svobode in varnosti) zapoveduje, da ima vsakdo pravico do prostosti in osebne varnosti ter nikomur ni dopustno vzeti prostosti, razen v naslednjih določenih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom. Eden od teh primerov je tudi primer, ko se zakonito pridrži duševno bolno osebo. V praksi odločb Evropskega sodišča za človekove pravice pa je že zavzeto stališče, da se ta določba nanaša na vse primere odvzema prostosti in ne le na kazenske primere (sodba ESČP v zadevi Van der Leer proti Nizozemski), ko je med drugim zapisalo, da je to določbo treba interpretirati splošno, v skladu z namenom in ciljem določbe 5. člena, ki je, da se zaščiti vsakega pred nezakonitim odvzemom prostosti. Ustavno sodišče je med drugim zapisalo tudi, da je temeljna pravica pridržanega duševnega bolnika tudi ta, da ga v postopku pred sodiščem zastopa pravni zastopnik. Ker gre za poseg v osebno svobodo, je Ustavno sodišče zakonodajalcu med drugim naložilo, da mora neskladja odpraviti v določenem roku, v tem vmesnem obdobju pa mora sodišče prisilno pridržani osebi ob uvedbi postopka po uradni dolžnosti tudi postaviti zagovornika.

7. V ZDZdr je v 31. členu predpisano, da je v vseh postopkih pred sodišči po tem zakonu obvezno zastopanje oseb po pooblaščencu, ki je odvetnik oz. odvetnica. V postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (40. in naslednji členi) je med drugim predpisano, da sodišče, če si oseba sama ne izbere odvetnika, postavi osebi odvetnika, ki ga mora na narok sodišče (poleg drugih oseb) vabiti (46. člen). Odvetnik lahko med zaslišanjem postavlja vprašanja in ima pravico do vpogleda v sodni spis (drugi odstavek 47. člena tega zakona).

8. V konkretnem postopku sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, na narok je sicer vabilo odvetnika, vendar je pristopila odvetniška pripravnica (narok dne 16.2.2018). Naroka sodišče ni preložilo, pač pa ga je opravilo in postopek zaključilo ter izdalo izpodbijani sklep.

9. Po oceni pritožbenega sodišča tako postopanje ni pravilno. Ker gre za postopek, ki se zaključi s sklepom o prisilnem pridržanju, je prišlo tudi do posega v pravico do osebne svobode. Vprašanje je, ali je tak poseg v konkretnem primeru bil legitimen. Ker je treba tudi v tem postopku upoštevati procesna jamstva, kot v vsakem drugem postopku, ko gre za omejitev osebne svobode in Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) takih primerov ne ureja izrecno, je treba vzporednice povleči tudi s kazenskim postopkom (ne glede na splošno določbo 95. člena ZPP - po drugem odstavku lahko odvetnika pred okrajnim sodiščem nadomešča tudi odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni, v povezavi z določbo 16. člena Zakona o odvetništvu - po tej določbi lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen in za tako nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke), ki v 4. odstavku 67. člena (Zakon o kazenskem postopku - v nadaljevanju: ZKP) predpisuje, da se sme za zagovornika vzeti samo odvetnik, njega pa nadomestuje odvetniški kandidat. Zagovornika po uradni dolžnosti pa mora imeti obdolženec ob vročitvi obtožnice, če gre za hujše kaznivo dejanje (v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen) kot tudi v primeru iz 204.a. člena in ves čas, dokler traja zoper njega odrejeni priporni narok (drugi in tretji odstavek 70. člena ZKP). Ob tem ni spregledati niti določb ZDZdr, ki v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom predvideva pravico do zastopnika (oseba, ki je imenovana za zastopnika in ima najmanj visoko izobrazbo, opravljen poseben izpit za zastopnika, pet let delovnih izkušenj s področja duševnega zdravja,..). V konkretnem primeru je na narok, kjer se je pretresalo vprašanje prisilnega zdravljenja v ustanovi, pristopil le odvetniški pripravnik ter pritožbeno sodišče ob zgoraj povzetem zaključuje, da je bila na tak način zadržani osebi onemogočena pravica do učinkovitega varstva svojih pravic, kršena je bila pravica do učinkovite izjave v postopku ter je podana uveljavljana bistvena postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki se v tem postopku uporablja (primerjaj 30. člen ZDZdr).

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da navedeno procesno kršitev odpravi ter ponovno odloči o zadevi (3. točka 365. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (člen 343/3 ZPP), jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo opravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.